NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Navdih
V zadnjih tednih so mnogi dobili občutek, da vlada pri poskusu obvladovanja krize ne ve prav dobro, kaj počne.
Odpri galerijo
Janša Janši Janša. Tako se je na družabnih omrežjih glasil eden bolj duhovitih zapisov, ki je sicer parafraziral star rimski rek Človek človeku volk. Nanaša se na nepokorščino, ki jo je v času božiča izkazoval direktor smučišča Krvavec, ko je kljub vladnemu odloku kljuboval, po njegovem mnenju, nelogičnemu ukrepu in prisilil oblast, da ga je oglobila in smučišče potem zapečatila.
A zgodba s Krvavcem se tu ne konča, gre še naprej in vlada zdaj poskuša kaznovati vse tiste, ki so jih ujeli pri kršenju odlokov, ki jih je sprejela v preteklih mesecih, da bi zajezila epidemijo koronavirusa.
Seveda je tudi ta ukrep skregan najmanj z logiko, če ne celo s pravno ureditvijo, ki velja v Sloveniji. Človeka ali podjetja ne moreš kaznovati še enkrat za isto kazen in za nameček za nazaj. In mu odvzeti nadomestila za čakanje na delo ali dela plače zaradi krajšega delovnika ali mesečnega temeljnega dohodka.
Podobno »čudni« so bili še marsikateri drugi ukrepi, ki so med drugim, jesenskim valom epidemije enkrat veljali, drugič ne. Tudi zmeda na začetku praznikov, kdaj bodo ukrepi veljali in kdaj ne, kaj je lahko odprto in kaj ne, vlade ne kaže v najboljši luči. Ustvarja se vtis, kot da ukrepe sprejema bolj z navdihom ali gledanjem v zvezde ali karte kakor s strokovno premišljeno in dolgoročno učinkovito taktiko, ki bi lahko vplivala na izboljšanje epidemiološke slike. V zadnjih tednih so mnogi dobili občutek, da vlada pri poskusu obvladovanja krize ne ve prav dobro, kaj počne.
Česar pa seveda ne moremo trditi, ko se spravi na politične in ideološke nasprotnike. Pri tem zna biti zelo konsistentna in odločna. Če vzamemo samo primer neplačevanja Slovenske tiskovne agencije. Kljub nasprotnemu mnenju pravne stroke, nadzornega sveta, celo parlamentarnega odbora za kulturo in strokovnjakov s tega področja se je njen urad za komuniciranje postavil odločno v bran svojega prav in odločitve, da obračuna z direktorjem STA.
Pri tem je popolnoma vseeno, ali ravna povsem samovoljno in v nasprotju z demokratičnimi standardi, ki naj bi v Sloveniji veljali vsaj že trideset let, vse od plebiscita sem.
V zadnjih tednih so mnogi dobili občutek, da vlada pri poskusu obvladovanja krize ne ve prav dobro, kaj počne.
A zgodba s Krvavcem se tu ne konča, gre še naprej in vlada zdaj poskuša kaznovati vse tiste, ki so jih ujeli pri kršenju odlokov, ki jih je sprejela v preteklih mesecih, da bi zajezila epidemijo koronavirusa.
Seveda je tudi ta ukrep skregan najmanj z logiko, če ne celo s pravno ureditvijo, ki velja v Sloveniji. Človeka ali podjetja ne moreš kaznovati še enkrat za isto kazen in za nameček za nazaj. In mu odvzeti nadomestila za čakanje na delo ali dela plače zaradi krajšega delovnika ali mesečnega temeljnega dohodka.
Podobno »čudni« so bili še marsikateri drugi ukrepi, ki so med drugim, jesenskim valom epidemije enkrat veljali, drugič ne. Tudi zmeda na začetku praznikov, kdaj bodo ukrepi veljali in kdaj ne, kaj je lahko odprto in kaj ne, vlade ne kaže v najboljši luči. Ustvarja se vtis, kot da ukrepe sprejema bolj z navdihom ali gledanjem v zvezde ali karte kakor s strokovno premišljeno in dolgoročno učinkovito taktiko, ki bi lahko vplivala na izboljšanje epidemiološke slike. V zadnjih tednih so mnogi dobili občutek, da vlada pri poskusu obvladovanja krize ne ve prav dobro, kaj počne.
Česar pa seveda ne moremo trditi, ko se spravi na politične in ideološke nasprotnike. Pri tem zna biti zelo konsistentna in odločna. Če vzamemo samo primer neplačevanja Slovenske tiskovne agencije. Kljub nasprotnemu mnenju pravne stroke, nadzornega sveta, celo parlamentarnega odbora za kulturo in strokovnjakov s tega področja se je njen urad za komuniciranje postavil odločno v bran svojega prav in odločitve, da obračuna z direktorjem STA.
Pri tem je popolnoma vseeno, ali ravna povsem samovoljno in v nasprotju z demokratičnimi standardi, ki naj bi v Sloveniji veljali vsaj že trideset let, vse od plebiscita sem.