NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Nekaj je šlo zelo narobe
Kakor da bi spremljali volitve v državi, ki se je šele včeraj odločila za demokracijo.
Odpri galerijo
Če gre verjeti tradiciji, naj bi bil prihodnji predsednik ZDA nekdanji podpredsednik Joseph Biden. Tako so namreč v torek, torej včeraj ob polnoči, ko se je noč prevesila v ameriški volilni dan, odločili volivci majhne vasi, bolje rečeno zaselka Dixville Notch, na severu države New Hampshire, ki že od leta 1960 glasujejo prvi v ZDA. Na rezultat glasovanja jim ni bilo treba čakati prav dolgo, saj je letos glasovalo vseh pet registriranih volivcev in v manj kot minuti se je vedelo, kdo je zmagal. Čeprav so trije od petih registrirani volivci republikanske stranke, je Donald Trump v zakotni vasici, kjer po navadi »pravilno« glasujejo za tistega kandidata, ki na koncu tudi zmaga, doživel poraz.
Kdo pa bo dejansko zmagal na predsedniških ameriških volitvah, v času pisanja teh besed seveda ni mogoče napovedati, peterica iz Dixville Notcha je seveda bolj folklorna posebnost, pomembne bodo odločitve v drugih, večjih državah, kjer lahko eden ali drugi dobi zadostno število elektorskih glasov. A bolj kot to, ali bo Trump še štiri leta v Beli hiši ali pa se bo vanjo vselil Joe Biden, so skrb vzbujajoči prizori, ki smo jih lahko včeraj gledali z ulic nekaterih ameriških mest.
To, da v državi, ki je tako rekoč zibelka demokracije, nekateri trgovci v mestih, kot so New York, Los Angeles, Chicago, izložbena okna svojih trgovin zavarujejo z lesenimi okvirji in lesenimi ploščami, ker jih je strah izgredov, ki bi lahko izbruhnili, je znak, da je šlo nekaj zelo narobe. Ali pa, da so v nekaterih zveznih državah vpoklicali rezerviste nacionalne garde, ker se bojijo povolilnega nasilja.
Kakor da bi spremljali volitve v državi, ki se je šele včeraj odločila za demokracijo in v strahu, kaj jim bo ta prinesla, je za vsak slučaj pripravila še vojsko. Zdaj vidimo, kam je državo, kot so Združene države Amerike, pripeljala populistična politika, ki je v zadnjem desetletju in pol, vse od pojava gibanja čajankarjev – se še spominjate Sarah Palin – do Donalda Trumpa, s svojimi skrajnimi, ekstremnimi in populističnimi pogledi podžigala ameriško volilno telo, da se je začelo bati nasilja zaradi praznika demokracije, kar naj bi bile volitve v vsaki demokratični državi.
Kdo pa bo dejansko zmagal na predsedniških ameriških volitvah, v času pisanja teh besed seveda ni mogoče napovedati, peterica iz Dixville Notcha je seveda bolj folklorna posebnost, pomembne bodo odločitve v drugih, večjih državah, kjer lahko eden ali drugi dobi zadostno število elektorskih glasov. A bolj kot to, ali bo Trump še štiri leta v Beli hiši ali pa se bo vanjo vselil Joe Biden, so skrb vzbujajoči prizori, ki smo jih lahko včeraj gledali z ulic nekaterih ameriških mest.
To, da v državi, ki je tako rekoč zibelka demokracije, nekateri trgovci v mestih, kot so New York, Los Angeles, Chicago, izložbena okna svojih trgovin zavarujejo z lesenimi okvirji in lesenimi ploščami, ker jih je strah izgredov, ki bi lahko izbruhnili, je znak, da je šlo nekaj zelo narobe. Ali pa, da so v nekaterih zveznih državah vpoklicali rezerviste nacionalne garde, ker se bojijo povolilnega nasilja.
Kakor da bi spremljali volitve v državi, ki se je šele včeraj odločila za demokracijo in v strahu, kaj jim bo ta prinesla, je za vsak slučaj pripravila še vojsko. Zdaj vidimo, kam je državo, kot so Združene države Amerike, pripeljala populistična politika, ki je v zadnjem desetletju in pol, vse od pojava gibanja čajankarjev – se še spominjate Sarah Palin – do Donalda Trumpa, s svojimi skrajnimi, ekstremnimi in populističnimi pogledi podžigala ameriško volilno telo, da se je začelo bati nasilja zaradi praznika demokracije, kar naj bi bile volitve v vsaki demokratični državi.