NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Papežev udarec
Zavrniti prebežnika, ki se bori za preživetje, iz strahu za krščansko kulturo je napačno predstavljanje tako krščanstva kot kulture.
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Vse od velikega migrantskega vala pred petimi leti poskušajo številni populistični politiki v evropskih državah, tudi v Sloveniji, vnesti med širše prebivalstvo strah pred begunci in migranti, češ da bo večje število teh ljudi z drugih celin, ki imajo drugačno barvo kože in so drugačne vere, uničilo krščansko kulturo in dediščino Evrope. Pri svoji argumentaciji se ne branijo uporabe tudi rasističnih izrazov in drugega spodbujanja predsodkov do ljudi, ki so drugačni od Evropejcev.
Prikazovanje, da so migranti in begunci ljudje slabše vrste, ki nimajo kaj početi v »krščanski in beli« Evropi, je dobilo na Madžarskem, deloma na Poljskem pa tudi še drugje celo prostor v uradnih državnih politikah. Madžarski premier Viktor Orban v imenu »boja« za ohranitev krščanskih vrednot Evrope utrjuje svojo avtoritarno oblast in kljubuje poskusom reševanja migrantskega vprašanja v EU. Tovrstno razmišljanje ni tuje niti nekaterim slovenskim politikom, ki so zdaj na oblasti.
A takšna skrb za ohranitev krščanskih vrednot iz ust najrazličnejših političnih povzpetnikov s populističnimi, rasističnimi in drugimi skrajnimi stališči je dobila v teh dneh hud udarec. In to iz ust človeka, ki je najbolj poklican k ohranjanju krščanskih vrednot na svetu – papeža Frančiška.
Ta je v knjigi, ki je izšla v ponedeljek in je nastala po pogovorih papeža z britanskim pisateljem Austenom Ivereighom, zapisal, da migracije nikakor ne ogrožajo krščanstva, in populiste označil za ljudi, ki »svoje sovraštvo usmerjajo proti namišljenim sovražnikom, da bi odvrnili pozornost od resničnih težav. Zavrniti prebežnika, ki se bori za preživetje, iz strahu za krščansko kulturo je napačno predstavljanje tako krščanstva kot kulture,« je delal papež in nadaljeval: »Če slavimo Božjo besedo in ne sprejmemo tujcev, ki potrebujejo pomoč, niti ne priznamo, da so tudi oni Božji otroci, je to spodbujanje kulture, ki je krščanska le po imenu.«
Besede, pri katerih bodo tisti, proti katerim je usmerjena ta papeževa ost, najbrž samo zamahnili, češ, kaj pa lahko drugega pričakujemo od argentinskega papeža, ki so ga mnogi desničarji že večkrat označili za levičarja. In bodo na žalost še vedno svetu razlagali svoje videnje krščanske kulture in vrednot. Videnje, ki spada v njihov zamegljeni in močno omejeni pogled.
Zavrniti prebežnika, ki se bori za preživetje, iz strahu za krščansko kulturo je napačno predstavljanje tako krščanstva kot kulture.
Prikazovanje, da so migranti in begunci ljudje slabše vrste, ki nimajo kaj početi v »krščanski in beli« Evropi, je dobilo na Madžarskem, deloma na Poljskem pa tudi še drugje celo prostor v uradnih državnih politikah. Madžarski premier Viktor Orban v imenu »boja« za ohranitev krščanskih vrednot Evrope utrjuje svojo avtoritarno oblast in kljubuje poskusom reševanja migrantskega vprašanja v EU. Tovrstno razmišljanje ni tuje niti nekaterim slovenskim politikom, ki so zdaj na oblasti.
A takšna skrb za ohranitev krščanskih vrednot iz ust najrazličnejših političnih povzpetnikov s populističnimi, rasističnimi in drugimi skrajnimi stališči je dobila v teh dneh hud udarec. In to iz ust človeka, ki je najbolj poklican k ohranjanju krščanskih vrednot na svetu – papeža Frančiška.
Ta je v knjigi, ki je izšla v ponedeljek in je nastala po pogovorih papeža z britanskim pisateljem Austenom Ivereighom, zapisal, da migracije nikakor ne ogrožajo krščanstva, in populiste označil za ljudi, ki »svoje sovraštvo usmerjajo proti namišljenim sovražnikom, da bi odvrnili pozornost od resničnih težav. Zavrniti prebežnika, ki se bori za preživetje, iz strahu za krščansko kulturo je napačno predstavljanje tako krščanstva kot kulture,« je delal papež in nadaljeval: »Če slavimo Božjo besedo in ne sprejmemo tujcev, ki potrebujejo pomoč, niti ne priznamo, da so tudi oni Božji otroci, je to spodbujanje kulture, ki je krščanska le po imenu.«
Besede, pri katerih bodo tisti, proti katerim je usmerjena ta papeževa ost, najbrž samo zamahnili, češ, kaj pa lahko drugega pričakujemo od argentinskega papeža, ki so ga mnogi desničarji že večkrat označili za levičarja. In bodo na žalost še vedno svetu razlagali svoje videnje krščanske kulture in vrednot. Videnje, ki spada v njihov zamegljeni in močno omejeni pogled.
