Komentar Vesa Stojanova: Pod drobnogledom

Slovenija jutri od Portugalske prevzema vodenje sedemindvajseterice držav Evropske unije. V domači javnosti se že nekaj časa poskuša to prikazati kot zelo pomemben dogodek, od katerega naj bi bil odvisen zlasti ugled države v tujini. Vendar za razliko od prvega predsedovanja Slovenije Uniji pred trinajstimi leti, ko je predsedujoča država lahko dejansko imela vpliv na vsebino, s katero se je potem ukvarjala in razpravljala vsa Evropa, je zdaj zgodba malce drugačna.


Vpliv predsedujoče na pomembna vprašanja je zdaj, po sprejetju Lizbonske pogodbe, bistveno manjši. Najpomembnejše naloge se nanašajo na vodenje usklajevanja stališč med posameznimi članicami Unije pri sprejemanju nove evropske zakonodaje med Svetom EU (v katerem sedijo predsedniki držav ali vlad) in Evropskim parlamentom. Včasih je bil predsednik ali premier predsedujoče države za šest mesecev tudi predsedujoči Svetu EU, torej prvi človek Unije, odkar pa ima Svet EU stalnega predsednika, ni več tako.

Če močno poenostavimo, se je predsedovanje Uniji skrčilo na nekakšna tajniška in posredniška opravila usklajevanja stališč članic do reševanja programa prednostnih vprašanj predsedujočega tria, ki ga uskladijo tri zaporedne predsedujoče države. Pred Slovenijo sta bili to Nemčija in Portugalska. Predsedujoča država sicer predstavi tudi svoje teme, ki jim bo dala večji poudarek med šestmesečnim vodenjem Unije – Slovenija si je izbrala krepitev Unije pred prihodnjimi grožnjami epidemij ali kibernetskih napadov, krepitev evropskega načina življenja in vladavine prava ter pospeševanja pristopnega procesa držav Zahodnega Balkana –, a vprašanje je, ali ji pogovore o teh temah uspe poriniti v ospredje zanimanja evropske javnosti.

Predsedovanje Slovenije Evropski uniji do konca leta pa bo pod posebnim drobnogledom evropske politične javnosti. Ne zaradi zanimivosti slovenskih tem, temveč zaradi ravnanj slovenske vlade in njenega predsednika, ki zaradi odnosa do medijev ali nepotrditve dveh evropskih tožilcev postaja v evropski politiki in javnosti predmet čedalje pogostejših in ostrejših kritik o nespoštovanju evropskih demokratičnih vrednot.