NA KOŽO

Komentar Vesa Stojanova: Pravo osvobaja

Skoraj meji na znanstveno fantastiko, da se kriza Evropske unije v letu 2020 sproži zaradi zahtev po spoštovanju vladavine prava.
Fotografija: Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Veso Stojanov FOTO: Leon Vidic

Strah blodi po Evropi – strah pred vladavino prava. Takole bi lahko parafrazirali začetni stavek iz več kot 170 let starega komunističnega manifesta, ko je v ponedeljek iz Bruslja prišla vest, da bo več kot 1800 milijard evrov težak reševalni paket, ki naj bi si ga razdelile članice EU za ublažitev gospodarskih in siceršnjih težav zaradi epidemije covida-19, težko začeti razdeljevati zaradi Madžarske in Poljske. Obe državi sta zagrozili, da ne bosta dali soglasja k večletnemu evropskemu proračunu in paketu za okrevanje, ker je predvideno izplačevanje pomoči pogojeno s spoštovanjem vladavine prava.


In tako je eno od najosnovnejših pravil ali vrednot, na katerih temelji združba, ki se imenuje Evropska unija, postalo jabolko spora zaradi dveh držav, kjer si to vrednoto razlagajo malce preveč po domače. Za pogojevanje izplačil s spoštovanjem vladavine prava je v Evropskem parlamentu in tudi v evropski politiki kar precej podpore. Nizozemska po novem celo vztraja pri tem. In tako se bo Unija prvega januarja, ko naj bi začel veljati nov sedemletni proračun, znašla v škripcih. Sarkastično rečeno se bo to zgodilo zaradi prava.

Mnoge evropske regije in države, tudi Slovenija, ne bodo mogle tako kmalu računati na denar iz »reševalnega paketa« Ursule von der Leyen in nova kriza Unije je pred vrati. Vsi računajo, da bodo voditelji držav nastali zaplet nekako rešili, saj skoraj meji na znanstveno fantastiko, da se kriza Evropske unije v letu 2020 sproži zaradi zahtev po spoštovanju vladavine prava. A seveda ima ta zgodba dolgo brado in mnogi sedanji politiki v Evropi so deloma krivci za nastali zaplet.

Ko so mnogi že pred leti opozarjali, da politiki na Poljskem in Madžarskem pravo razumejo kot sredstvo, s katerim si bodo utrdili oblast in si z zakoni, ki v normalnih evropskih državah nikakor ne bi bili za zgled demokratičnosti, podredili pravosodje po zgledu sistema, ki sta ga obe državi opustili pred tridesetimi leti.

Evropska politika bi se morala že takrat ostreje odzvati, sprožiti ukrepe, ki jih ima na voljo – in teh je kar nekaj, ter Madžarsko in Poljsko kot največji prejemnici evropskega denarja primerneje kaznovati in poskusiti osvoboditi avtokratskih nagibov.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije