Komentar Vesa Stojanova: Sprevrženo početje
V tržnem gospodarstvu morala sicer ne igra prav posebno velike vloge, a zdaj so razmere drugačne kot v normalnih časih.
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
»Temeljni namen je ohraniti delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciale v znanosti, kulturi in družbi na splošno. Vlada bo za vse našteto namenila toliko sredstev, kot bo treba.« Se spomnite tega citata? Jutri bo star točno mesec dni, na tiskovni konferenci pa ga je takrat izrekel uradni krizni govorec vlade Jelko Kacin, ko je predstavljal ukrepe, s katerimi naj bi vlada poskrbela, da posledice sedanje koronakrize ne bodo preveč hude.
Vlada in državni zbor sta potem res sprejela prvi protikrizni paket gospodarskih ukrepov, zdaj se pripravlja na sprejem še drugi, skupaj nas bosta davkoplačevalce, tako sedanje in najbrž tudi tiste, ki se še sploh niso rodili, stala približno tri milijarde evrov. Najbrž pa še več. Medtem ko oblast tolaži prebivalstvo, da bo poskrbljeno za vse, se v medijih pojavljajo zgodbe o čedalje večjem številu podjetij, ki krizo zaradi koronavirusa izkoriščajo za odpuščanje delavcev.
Odpuščanje zaposlenih v takšnih kriznih razmerah in ob tako obilnem vladnem paketu pomoči lahko razumemo samo kot navadno vojno dobičkarstvo. Res je, da so se naročila v marsikateri gospodarski panogi zmanjšala ali jih preprosto ni, tudi to, da turizma, gostinstva in igralništva v času karantene pač ni, a zakaj potem oblast sprejema tako obsežne protikrizne ukrepe?
Zato so povsem upravičena pričakovanja, da bo oblast prek svojih organov tovrstne delodajalce ali preganjala ali jim enostavno odrekla vsako pomoč. Izkoriščati krizo, povzročeno zaradi epidemije koronavirusa, za zmanjšanje števila zaposlenih in potem še pričakovati državno pomoč, je kratko malo moralno sprevrženo početje.
Tudi če vemo, da v tržnem gospodarstvu morala ne igra prav posebno velike vloge, so razmere zdaj drugačne kot v normalnih časih. Tudi obnašanje delodajalcev mora biti drugačno. Čim večji dobiček enostavno ne sme biti edino in ekskluzivno merilo pri vodenju podjetij. Marsikje bo šlo za navadno preživetje. Manj zaposlenih za marsikatero podjetje lahko pomeni preživetje, a ne tega početi pod pretvezo kriznih razmer.
V tržnem gospodarstvu morala sicer ne igra prav posebno velike vloge, a zdaj so razmere drugačne kot v normalnih časih.
Vlada in državni zbor sta potem res sprejela prvi protikrizni paket gospodarskih ukrepov, zdaj se pripravlja na sprejem še drugi, skupaj nas bosta davkoplačevalce, tako sedanje in najbrž tudi tiste, ki se še sploh niso rodili, stala približno tri milijarde evrov. Najbrž pa še več. Medtem ko oblast tolaži prebivalstvo, da bo poskrbljeno za vse, se v medijih pojavljajo zgodbe o čedalje večjem številu podjetij, ki krizo zaradi koronavirusa izkoriščajo za odpuščanje delavcev.
Odpuščanje zaposlenih v takšnih kriznih razmerah in ob tako obilnem vladnem paketu pomoči lahko razumemo samo kot navadno vojno dobičkarstvo. Res je, da so se naročila v marsikateri gospodarski panogi zmanjšala ali jih preprosto ni, tudi to, da turizma, gostinstva in igralništva v času karantene pač ni, a zakaj potem oblast sprejema tako obsežne protikrizne ukrepe?
Zato so povsem upravičena pričakovanja, da bo oblast prek svojih organov tovrstne delodajalce ali preganjala ali jim enostavno odrekla vsako pomoč. Izkoriščati krizo, povzročeno zaradi epidemije koronavirusa, za zmanjšanje števila zaposlenih in potem še pričakovati državno pomoč, je kratko malo moralno sprevrženo početje.
Tudi če vemo, da v tržnem gospodarstvu morala ne igra prav posebno velike vloge, so razmere zdaj drugačne kot v normalnih časih. Tudi obnašanje delodajalcev mora biti drugačno. Čim večji dobiček enostavno ne sme biti edino in ekskluzivno merilo pri vodenju podjetij. Marsikje bo šlo za navadno preživetje. Manj zaposlenih za marsikatero podjetje lahko pomeni preživetje, a ne tega početi pod pretvezo kriznih razmer.
