Komentar Vesa Stojanova: Strokovnjaki

Zelo malo slovenskih medijev je zabeležilo sicer za marsikaterega nepomembno vest, da je Avstrijcem pred dnevi uspelo prebiti še drugo cev kar 33 kilometrov dolgega predora čez Golico oziroma Koralpe, po katerem bo speljana železniška proga od Gradca do Celovca in bo pomemben krak nove avstrijske »južne« železnice.


Ta bo omogočala hiter prevoz blaga iz severnih jadranskih italijanskih pristanišč čez Videm, Tabljo, Beljak, Celovec, Gradec in naprej proti srednji in vzhodni Evropi. Najbrž ni treba biti preveč pameten, da lahko hitro ugotoviš, kaj bo ta železnica pomenila za naše edino okno v morski svet, Koper in zlasti za drugi tir med Koprom in Divačo.

Medtem ko se v Sloveniji že dvajset let samo pogovarjamo, kako bo drugi tir izjemno pomemben za razvoj Luke Koper, so Avstrijci manj govorili in se politično prepirali, a zato bolj intenzivno delali in gradili. Severni sosedje pač imajo začrtane nekatere prioritete in ne glede na to, katere barve je vlada na Dunaju, se jih vestno držijo. In tako bodo čez približno štiri leta od Beljaka do Gradca zapeljali prvi vlaki, medtem ko se bomo mi po vsej verjetnosti še vedno prepirali, ali so direktor in člani nadzornega sveta družbe 2TDK, ki naj bi skrbela za gradnjo drugega tira, prave politične barve in ali naj bo to podjetje samostojno ali pod okriljem železnic.

Sicer je to tako, če se hoče politika vtikati v vse pore življenja, tudi tam, kjer nima kaj iskati, in poskuša na položaje, ki naj bi jih zasedali strokovnjaki, postaviti sebi poslušne ljudi, ki s stroko po navadi nimajo blage zveze. Takšni primeri so se dogajali tako v preteklosti in to se dogaja tudi zdaj. Na čelo Darsa, denimo, bodo postavili človeka, ki se na gradnjo cest spozna kot zajec na boben.

Ali pa še bolj vnebovpijoč primer. »Strokovna« skupina, ki jo je minister za kulturo imenoval za pripravo novega zakona o RTV Slovenija, se na medije spozna ravno toliko, kot se čevljarji spoznajo na slaščičarstvo. Očitno je v Sloveniji dejansko v preteklih letih postalo glavno kadrovsko geslo politike, »glavno je, da je naš, drugo ni važno«. In potem ni čudno, da se vsi sprašujemo, kako drugim po Evropi uspevajo najrazličnejši projekti, pri nas pa se znamo samo še prepirati o politični barvi vratarja v kaki državni ustanovi.