NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Ukrepanje
V jedrnih državah Evrope morda ne bodo več mižali na eno oko, ko bo šlo za obrambo temeljev, na katerih stoji Evropa.
Odpri galerijo
FOTO: Marton Monus Reuters
Vedno več evropskih politikov, zlasti tistih iz ustanovnih članic Evropske unije, v zadnjem času resno povzdiguje glas proti očitnemu spodkopavanju vseh tistih vrednot, na katerih je bila evropska družina narodov tudi utemeljena v posameznih državah povezave. Še posebej sta na očeh Madžarska in Poljska. Brez teh vrednot – spoštovanja vladavine prava, svobode in neodvisnosti medijev, demokratičnih odnosov v družbi nasploh ter spoštovanja človekovih pravic, vključno s spoštovanjem vseh vrst različnosti med ljudmi – potem tudi evropsko povezovanje nima velikega smisla.
Ena zadnjih je bila podpredsednica Evropskega parlamenta Katarina Barley iz Nemčije, ki je madžarskega premierja Viktorja Orbana obtožila, da je v državi pri vseh stebrih demokracije uvedel tolikšne spremembe, da o kakršnih koli demokratičnih razmerjih na Madžarskem ni mogoče govoriti. Na Poljskem pa jo, tako kot druge evropske politike, skrbi zlasti odkrito spodkopavanje neodvisnosti sodstva, kar nikakor ni v skladu z demokratičnimi standardi, uveljavljenimi v Uniji. Prav zaradi tovrstnih kršitev vrste demokratičnih načel se je Barleyjeva tudi zavzela za blokado evropskih sredstev.
In pri tem ni osamljena. Radi bi evropski denar, a pri tem ne bi spoštovali skupnih vrednot, so čedalje glasnejši kritiki. Glasovi in pozivi k bolj učinkovitemu ukrepanju proti najhujšim kršiteljicam evropskih pravil so se okrepili tudi zaradi pričakovanja objave poročila evropske komisije o vladavini prava, še posebej po tem, ko je šefica komisije Ursula von der Leyen napovedala, da bo komisija kot varuhinja pogodb EU uporabila vse vzvode za zavarovanje temeljnih vrednot Unije.
Morda so vsi ti premiki le znak, da v jedrnih državah Evrope ne bodo več mižali na eno oko, ko bo šlo za obrambo temeljev, na katerih stoji Evropa. Do zdaj so, tudi zaradi strankarskih povezav, prevečkrat pogledali skozi prste kršiteljicam pravil in vrednot, k spoštovanju katerih so se vse države zavezale ob pristopu v skupnost evropskih držav. A ker so kršitve čedalje hujše, in tu nista na prangerju samo Madžarska in Poljska, tudi Slovenijo čedalje pogosteje uvrščajo ob njun bok, bo Bruselj očitno moral poseči po palici in ukrepati.
Ena zadnjih je bila podpredsednica Evropskega parlamenta Katarina Barley iz Nemčije, ki je madžarskega premierja Viktorja Orbana obtožila, da je v državi pri vseh stebrih demokracije uvedel tolikšne spremembe, da o kakršnih koli demokratičnih razmerjih na Madžarskem ni mogoče govoriti. Na Poljskem pa jo, tako kot druge evropske politike, skrbi zlasti odkrito spodkopavanje neodvisnosti sodstva, kar nikakor ni v skladu z demokratičnimi standardi, uveljavljenimi v Uniji. Prav zaradi tovrstnih kršitev vrste demokratičnih načel se je Barleyjeva tudi zavzela za blokado evropskih sredstev.
In pri tem ni osamljena. Radi bi evropski denar, a pri tem ne bi spoštovali skupnih vrednot, so čedalje glasnejši kritiki. Glasovi in pozivi k bolj učinkovitemu ukrepanju proti najhujšim kršiteljicam evropskih pravil so se okrepili tudi zaradi pričakovanja objave poročila evropske komisije o vladavini prava, še posebej po tem, ko je šefica komisije Ursula von der Leyen napovedala, da bo komisija kot varuhinja pogodb EU uporabila vse vzvode za zavarovanje temeljnih vrednot Unije.
Morda so vsi ti premiki le znak, da v jedrnih državah Evrope ne bodo več mižali na eno oko, ko bo šlo za obrambo temeljev, na katerih stoji Evropa. Do zdaj so, tudi zaradi strankarskih povezav, prevečkrat pogledali skozi prste kršiteljicam pravil in vrednot, k spoštovanju katerih so se vse države zavezale ob pristopu v skupnost evropskih držav. A ker so kršitve čedalje hujše, in tu nista na prangerju samo Madžarska in Poljska, tudi Slovenijo čedalje pogosteje uvrščajo ob njun bok, bo Bruselj očitno moral poseči po palici in ukrepati.
