NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Vbogajme
Za svoje mešetarjenje uporabljajo računalnike in »visoko« tehnologijo, a v bistvu se ne razlikujejo kaj dosti od branjevk na tržnici.
Odpri galerijo
V prvih dneh maja so nekateri evropski mediji objavili zanimivo novico, da je znašal promet, ki ga je imel ameriški spletni velikan Amazon lani v Evropski uniji, kar 44 milijard evrov. A kljub temu na ozemlju držav EU ni plačal niti evra davka.
Zaradi tega, ker naj bi podružnica Amazona v Luksemburgu, kjer je tudi evropski sedež največje svetovne internetne tržnice, imela nekaj čez milijardo evrov izgube iz poslovanja, so bili oproščeni plačila korporativnega davka. Na ta način je neučinkovita in nedosledna evropska davčna zakonodaja poskrbela, da se je premoženje najbogatejšega človeka na zemlji, sicer lastnika Amazona Jeffa Bezosa, samo lani povečalo za več kot 60 milijard evrov in zdaj znaša nekaj več kot 170 milijard evrov.
Za navadnega smrtnika je to sicer nepredstavljiva vsota, a k temu enormnemu bogastvu Bezosa in še nekaj več kot 2700 milijarderjev, ki jih po zadnjih podatkih ameriške poslovne revije Forbes živi na svetu, so v veliki meri pripomogle prav države, ki so takšno »nesramno« bogatenje sploh omogočile. Z zniževanjem davkov ali oproščanjem obdavčitve tudi takšnim podjetjem, ki so se v začetku skrivala pod nazivi visokotehnoloških podjetij, ki naj bi potrebovala pomoč držav, a so se pozneje izkazala kot navadni posredniki, po domače navadni mešetarji.
Le da za svoje mešetarjenje uporabljajo računalnike in »visoko« tehnologijo, a v bistvu se ne razlikujejo kaj dosti od branjevk na tržnici. Ker le posredujejo med ponudniki blaga in storitev in potrošniki, za to poberejo svojo provizijo. A na žalost jim naivni politiki pozneje nasedejo, začnejo govoriti o visoki tehnologiji in nekakšni »digitalizaciji«. In seveda, tega pa ja ne gre obdavčiti, ker naj bi to prispevalo k hitrejšemu razvoju družbe. Lastniki pa samo bogatijo. Pa naj so to Amazon, Google, Facebook, Uber …
S pandemijo covida-19 se je število spletnih tržnic zelo povečalo, tudi v Sloveniji, saj so ljudje veliko večino blaga in storitev kupovali prek spleta. A dokler so takšna podjetja normalno obdavčena tako kot vse druge trgovske družbe, ni nič narobe, ko pa ti začnejo trkati na vrata nekakšnega razvoja in prihodnosti, se je treba v prvi vrsti prijeti za denarnice in zamisliti, kdo je pravi naslov za vbogajme, vi ali oni.
Za svoje mešetarjenje uporabljajo računalnike in »visoko« tehnologijo, a v bistvu se ne razlikujejo kaj dosti od branjevk na tržnici.
Zaradi tega, ker naj bi podružnica Amazona v Luksemburgu, kjer je tudi evropski sedež največje svetovne internetne tržnice, imela nekaj čez milijardo evrov izgube iz poslovanja, so bili oproščeni plačila korporativnega davka. Na ta način je neučinkovita in nedosledna evropska davčna zakonodaja poskrbela, da se je premoženje najbogatejšega človeka na zemlji, sicer lastnika Amazona Jeffa Bezosa, samo lani povečalo za več kot 60 milijard evrov in zdaj znaša nekaj več kot 170 milijard evrov.
Za navadnega smrtnika je to sicer nepredstavljiva vsota, a k temu enormnemu bogastvu Bezosa in še nekaj več kot 2700 milijarderjev, ki jih po zadnjih podatkih ameriške poslovne revije Forbes živi na svetu, so v veliki meri pripomogle prav države, ki so takšno »nesramno« bogatenje sploh omogočile. Z zniževanjem davkov ali oproščanjem obdavčitve tudi takšnim podjetjem, ki so se v začetku skrivala pod nazivi visokotehnoloških podjetij, ki naj bi potrebovala pomoč držav, a so se pozneje izkazala kot navadni posredniki, po domače navadni mešetarji.
Le da za svoje mešetarjenje uporabljajo računalnike in »visoko« tehnologijo, a v bistvu se ne razlikujejo kaj dosti od branjevk na tržnici. Ker le posredujejo med ponudniki blaga in storitev in potrošniki, za to poberejo svojo provizijo. A na žalost jim naivni politiki pozneje nasedejo, začnejo govoriti o visoki tehnologiji in nekakšni »digitalizaciji«. In seveda, tega pa ja ne gre obdavčiti, ker naj bi to prispevalo k hitrejšemu razvoju družbe. Lastniki pa samo bogatijo. Pa naj so to Amazon, Google, Facebook, Uber …
S pandemijo covida-19 se je število spletnih tržnic zelo povečalo, tudi v Sloveniji, saj so ljudje veliko večino blaga in storitev kupovali prek spleta. A dokler so takšna podjetja normalno obdavčena tako kot vse druge trgovske družbe, ni nič narobe, ko pa ti začnejo trkati na vrata nekakšnega razvoja in prihodnosti, se je treba v prvi vrsti prijeti za denarnice in zamisliti, kdo je pravi naslov za vbogajme, vi ali oni.