NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Zločin
Zločin je zločin, pa če ga imenuješ tako ali drugače.
Odpri galerijo
Veso Stojanov.
FOTO: Leon Vidic
Koroški Slovenec Valentin Inzko, ki je bil zadnjih dvanajst let visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, je tik pred iztekom svojega mandata poskrbel za razburjenje. Sprožil je namreč spremembo kazenskega zakonika BiH, s katero sta po novem zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen od šestih mesecev do pet let zapora. S to potezo je Inzko najbolj stopil na žulj prvaku bosanskih Srbov Miloradu Dodiku, ki je skorajda »znorel« in na posvet takoj sklical prvake političnih strank Republike srbske.
Na tem sestanku so bosanski politiki srbskega rodu sklenili, da v znak protesta ne bodo več sodelovali pri delu in odločanju parlamenta, vlade in predsedstva BiH, da zavračajo vsiljene odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti in vsakršno sodelovanje z njim, in sprožili zbiranje podpisov pod peticijo, s katero želijo ustaviti, da bi zanje »sporni« zakon stopil v veljavo. Dodik je celo izjavil, da srbskemu narodu svet in Inzko prepovedujeta svobodo mišljenja.
Ne gre pozabiti, ves ta srbski halo v Bosni, ki ga seveda z močnimi besedami spodbujajo tudi iz uradnega Beograda, izhaja iz enega samega razloga. Večina srbskih politikov, še zlasti tisti, ki so zbrani okoli Milorada Dodika in njegove kamarile, pač ne more sprejeti preprostega dejstva. Da je šlo v Srebrenici za genocid. Kaj pa je drugega načrtni množični pokol več kot 8000 zajetih bošnjaških moških, tudi mladoletnikov? Po vseh mednarodnih standardih je šlo za genocidno dejanje.
Šlo je za velik zločin in povsem normalno je, da se v bolj ali manj normalnem svetu njegov pomen ne sme zmanjševati ali celo izničevati, glavnih klavcev pa spreminjati v narodne junake. A prav to počne Dodik. Svojo oblast v Republiki srbski pač že leta utemeljuje zlasti na poudarjanju srbskega nacionalizma. Z gospodarskimi uspehi je pač ne more. Četrt stoletja od vojne, ko so mnoge rane še vedno odprte, tega ni težko početi, je pa v vsakem primer politično nemoralno. Zločin je zločin, pa če ga imenuješ tako ali drugače.
Zločin je zločin, pa če ga imenuješ tako ali drugače.
Na tem sestanku so bosanski politiki srbskega rodu sklenili, da v znak protesta ne bodo več sodelovali pri delu in odločanju parlamenta, vlade in predsedstva BiH, da zavračajo vsiljene odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti in vsakršno sodelovanje z njim, in sprožili zbiranje podpisov pod peticijo, s katero želijo ustaviti, da bi zanje »sporni« zakon stopil v veljavo. Dodik je celo izjavil, da srbskemu narodu svet in Inzko prepovedujeta svobodo mišljenja.
Ne gre pozabiti, ves ta srbski halo v Bosni, ki ga seveda z močnimi besedami spodbujajo tudi iz uradnega Beograda, izhaja iz enega samega razloga. Večina srbskih politikov, še zlasti tisti, ki so zbrani okoli Milorada Dodika in njegove kamarile, pač ne more sprejeti preprostega dejstva. Da je šlo v Srebrenici za genocid. Kaj pa je drugega načrtni množični pokol več kot 8000 zajetih bošnjaških moških, tudi mladoletnikov? Po vseh mednarodnih standardih je šlo za genocidno dejanje.
FOTO: Dado Ruvic Reuters
Šlo je za velik zločin in povsem normalno je, da se v bolj ali manj normalnem svetu njegov pomen ne sme zmanjševati ali celo izničevati, glavnih klavcev pa spreminjati v narodne junake. A prav to počne Dodik. Svojo oblast v Republiki srbski pač že leta utemeljuje zlasti na poudarjanju srbskega nacionalizma. Z gospodarskimi uspehi je pač ne more. Četrt stoletja od vojne, ko so mnoge rane še vedno odprte, tega ni težko početi, je pa v vsakem primer politično nemoralno. Zločin je zločin, pa če ga imenuješ tako ali drugače.
