NA EKS
Lustrirajmo ta stare!
Tistim pripadnikom moje generacije, ki bi morali prevzeti vajeti upravljanja države, manjka ambicioznosti in samozavesti, ki jim ju ta stari niso privzgojili.
Odpri galerijo
Dejan Židan. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Star sem 45 let. Domišljam si, da nisem star, ker moram vedno računati, ko me kdo vpraša, koliko sem star. Domišljam si, da moram računati zato, ker me vprašanje moje starosti ne obremenjuje.
Me pa obremenjuje vprašanje prevlade starejše generacije v strukturi slovenske politične in družbene moči. Zdi se mi, da bi morala vladati moja generacija, pet let gor ali dol.
Dovolj sem star, da sem s široko odprtimi očmi najstnika občudoval magično drugo polovico osemdesetih let prejšnjega stoletja. Romantiko, ko se je stari sistem nepovratno sesuval vase, novi pa nas še ni stiskal za vrat z novimi pravili. Simpatična anarhija, ki ni mogla trajati dolgo.
Slovenija se je preobrazila v relativno spodobno državo. Vem, da mnogi odkimavate. Nekateri boste s prstom kazali na nedopustne socialne razlike, drugi boste govorili, da se socializma sploh še nismo znebili.
Pod črto vztrajam, ob zavedanju, da je vse zelo relativno. Tudi to, kaj pomeni spodobna država. Jasno pa je, da ambicioznemu državljanu relativna spodobnost ne more biti dovolj. Hočemo več.
Eden od ključev do relativno spodobne države je bil klic Dost' mam! iz ust mladcev tedanje mladinske organizacije. V osemdesetih letih so jim pomagali vpiti stari in malo mlajši s pisateljsko-intelektualistične pomladne scene okrog Nove revije. Oboji so uspešno lustrirali okorele partijce. Dežela je postala država.
Slovenija bo lahko postala zelo spodobna država, če se bo končala prevlada starejše generacije v strukturi slovenske politične in družbene moči. Prvo priložnost bomo imeli že čez pol leta, ko bo treba v državni zbor izvoliti 90 novih modrecev.
Prva priložnost je bila izgubljena, ko smo pred mesecem dni za šefa države izvolili 54-letnika. Borut Pahor je enako star kot Miro Cerar, ki ne zna reči Dost' mam, znal pa je reči: Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve. Kakšno dobro je našel, bodimo pošteni, a 54-letni predsednik vlade išče rešitve predvsem v smeri ohranjanja statusa quo.
Kaj še imamo na razpolago? Devetinpetdesetletni Janez Janša, nekdanji mladinec, ki se je v osemdesetih dobro razumel s pomladniki, je zavedni Slovenec, ne jamra, a rešitve išče predvsem v lustraciji komunistov, ki jih menda kar mrgoli.
Dejan Židan bi se kvalificiral, ima le 50 let. A zdi se, kot da jih ima več kot 59, saj ne išče političnih poti do drznega tveganja in političnih inovacij. Tu se zdi spretnejši 57-letni Karl Erjavec, ki pa ga bomo diskvalificirali tudi zato, ker je predsednik stranke upokojencev.
Zdaj vam je že jasno, da starost med 40 in 50 ne more biti edini kriterij. Tudi zato novopečeni 40-letnik Marjan Šarec ni nikakršno zagotovilo prehoda v zelo spodobno državo. Do zdaj je pokazal, da zna drzno brcati, saj je skoraj odbrcal ta starega Pahorja. Zdaj bo moral dokazati, da zna učinkovito tvegati in da ima v žepu politične inovacije za zelo spodobno državo.
Zdaj vam je že tudi jasno, da je bil naslov kolumne provokacija. Seveda ne mislim, da je treba vse ta stare lustrirati. Tako kot ob prehodu v devetdeseta nismo lustrirali komunistov, čeprav se včasih zdi, da bi bilo to koristno, tako zdaj nima smisla lustrirati vseh ta starih, čeprav se včasih zdi, da bi bilo to koristno.
Tistim pripadnikom moje generacije, ki bi morali prevzeti vajeti upravljanja države, manjka ambicioznosti in samozavesti, ki jim ju ta stari niso privzgojili. Logično, ker sta bili ambicioznost in samozavest v sivem socializmu greha.
Tistim pripadnikom ta starih, ki se oklepajo politične in družbene moči, manjka velikodušnosti do mlajše generacije. Logično, saj so v socializmu prikrito simpatizirali s »foteljaši«, tistimi, ki se zlepa niso umaknili mlajšim.
Ker smo relativno spodobna država, lahko morda zdržimo še deset let. Takrat bom že ta star. Priložnost, da zgradijo zelo spodobno državo, bodo dobili zdajšnji mladci, ki so stari med 30 in 40.
Mladci, ki jim nič ni bilo podarjeno. Mladci, ki živijo prekarnost. Mladci, ki se jim ne zdi nič posebnega, če morajo iti delat v tujino. Mladci, ki znajo zagnati start up podjetja, ki jim inovativnost priznajo daleč onkraj meja dežele, ki želi biti zelo spodobna država.
Kljub temu: ta stari, razmislite o prostovoljni lustraciji!
Me pa obremenjuje vprašanje prevlade starejše generacije v strukturi slovenske politične in družbene moči. Zdi se mi, da bi morala vladati moja generacija, pet let gor ali dol.
Dovolj sem star, da sem s široko odprtimi očmi najstnika občudoval magično drugo polovico osemdesetih let prejšnjega stoletja. Romantiko, ko se je stari sistem nepovratno sesuval vase, novi pa nas še ni stiskal za vrat z novimi pravili. Simpatična anarhija, ki ni mogla trajati dolgo.
Slovenija se je preobrazila v relativno spodobno državo. Vem, da mnogi odkimavate. Nekateri boste s prstom kazali na nedopustne socialne razlike, drugi boste govorili, da se socializma sploh še nismo znebili.
Pod črto vztrajam, ob zavedanju, da je vse zelo relativno. Tudi to, kaj pomeni spodobna država. Jasno pa je, da ambicioznemu državljanu relativna spodobnost ne more biti dovolj. Hočemo več.
Eden od ključev do relativno spodobne države je bil klic Dost' mam! iz ust mladcev tedanje mladinske organizacije. V osemdesetih letih so jim pomagali vpiti stari in malo mlajši s pisateljsko-intelektualistične pomladne scene okrog Nove revije. Oboji so uspešno lustrirali okorele partijce. Dežela je postala država.
Slovenija bo lahko postala zelo spodobna država, če se bo končala prevlada starejše generacije v strukturi slovenske politične in družbene moči. Prvo priložnost bomo imeli že čez pol leta, ko bo treba v državni zbor izvoliti 90 novih modrecev.
Prva priložnost je bila izgubljena, ko smo pred mesecem dni za šefa države izvolili 54-letnika. Borut Pahor je enako star kot Miro Cerar, ki ne zna reči Dost' mam, znal pa je reči: Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve. Kakšno dobro je našel, bodimo pošteni, a 54-letni predsednik vlade išče rešitve predvsem v smeri ohranjanja statusa quo.
Kaj še imamo na razpolago? Devetinpetdesetletni Janez Janša, nekdanji mladinec, ki se je v osemdesetih dobro razumel s pomladniki, je zavedni Slovenec, ne jamra, a rešitve išče predvsem v lustraciji komunistov, ki jih menda kar mrgoli.
Dejan Židan bi se kvalificiral, ima le 50 let. A zdi se, kot da jih ima več kot 59, saj ne išče političnih poti do drznega tveganja in političnih inovacij. Tu se zdi spretnejši 57-letni Karl Erjavec, ki pa ga bomo diskvalificirali tudi zato, ker je predsednik stranke upokojencev.
Zdaj vam je že jasno, da starost med 40 in 50 ne more biti edini kriterij. Tudi zato novopečeni 40-letnik Marjan Šarec ni nikakršno zagotovilo prehoda v zelo spodobno državo. Do zdaj je pokazal, da zna drzno brcati, saj je skoraj odbrcal ta starega Pahorja. Zdaj bo moral dokazati, da zna učinkovito tvegati in da ima v žepu politične inovacije za zelo spodobno državo.
Zdaj vam je že tudi jasno, da je bil naslov kolumne provokacija. Seveda ne mislim, da je treba vse ta stare lustrirati. Tako kot ob prehodu v devetdeseta nismo lustrirali komunistov, čeprav se včasih zdi, da bi bilo to koristno, tako zdaj nima smisla lustrirati vseh ta starih, čeprav se včasih zdi, da bi bilo to koristno.
Tistim pripadnikom moje generacije, ki bi morali prevzeti vajeti upravljanja države, manjka ambicioznosti in samozavesti, ki jim ju ta stari niso privzgojili. Logično, ker sta bili ambicioznost in samozavest v sivem socializmu greha.
Tistim pripadnikom ta starih, ki se oklepajo politične in družbene moči, manjka velikodušnosti do mlajše generacije. Logično, saj so v socializmu prikrito simpatizirali s »foteljaši«, tistimi, ki se zlepa niso umaknili mlajšim.
Ker smo relativno spodobna država, lahko morda zdržimo še deset let. Takrat bom že ta star. Priložnost, da zgradijo zelo spodobno državo, bodo dobili zdajšnji mladci, ki so stari med 30 in 40.
Mladci, ki jim nič ni bilo podarjeno. Mladci, ki živijo prekarnost. Mladci, ki se jim ne zdi nič posebnega, če morajo iti delat v tujino. Mladci, ki znajo zagnati start up podjetja, ki jim inovativnost priznajo daleč onkraj meja dežele, ki želi biti zelo spodobna država.
Kljub temu: ta stari, razmislite o prostovoljni lustraciji!
