NA OKO
Ministrov TV-šov
Gre za ponavljajoč se problem pokroviteljskega odnosa politikov do televizijskih voditeljic, ki se je v zadnjih letih razkril prav v oddaji Tarča.
Odpri galerijo
Minister za kulturo Vasko Simoniti je v četrtkovi Tarči dominiral s svojim obnašanjem.
Četrtkova informativno-pogovorna oddaja Tarča na TV Slovenija s podnaslovom Vojna z mediji je bila praktično v celoti posvečena razmeram, v katerih se je zaradi težav z (ne)financiranjem znašla Slovenska tiskovna agencija (STA). Poleg vsebine, s katero se te dni ukvarja domala vsa Slovenija (do neke mere pa tudi Evropa oziroma vsaj mednarodne novinarske organizacije in institucije v Bruslju), saj je ogrožen obstanek tiskovne agencije, ki predstavlja enega od temeljev demokracije in svobode neodvisnih medijev pri nas, smo bili gledalke in gledalci predvsem neprijetno presenečeni nad obnašanjem predstavnikov oblasti, še posebej ministra Vaska Simonitija, ki je nastopil, kot da je prvič pred kamero, četudi ima za sabo že dolgoletne izkušnje nastopov v javnosti. Da so mnenja različna in jih na javni televiziji soočajo pro et contra, povsem razumemo, a pomembna ni zgolj vsebina teh mnenj, temveč tudi način, kako jih izrazimo. Pri slednjem bi morali biti najvišji predstavniki oblasti za zgled in se karseda oddaljiti od obnašanja, ki bi ga lahko opredelili kot »gostilniško«. In tokratni nastop ministra za kulturo je bil vse prej kot kulturen. Voditeljico Eriko Žnidaršič je naslavljal z »gospa« (brez imena) ter ji med pogovorom celo dejal, da bo on zdaj govoril, potem pa ona. Obenem jo je tudi večkrat opozoril, naj ga ne prekinja. Njegov nastop je bilo prav mučno gledati, še posebej ker so se ostali trije gostje obnašali precej bolj dostojno in informativni televizijski oddaji primerno. Tudi ministrov politični sopotnik, s katerim je delil mnenje, Uroš Urbanija, sicer direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ne glede na to, ali smo se s povedanim strinjali ali ne, in to kljub temu, da je prav on ustavil financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA), o kateri je tekla beseda. Na »drugi strani« sta stala direktor STA Bojan Veselinovič in profesor ter strokovnjak za medije Marko Milosavljević, ki sta se izkazala kot umirjena sogovornika, če ponovno izpostavimo zgolj nevsebinsko stran in se osredotočimo zgolj na kulturo nastopa(nja).
V pričujočih prispevkih se je uredništvo Tarče dotaknilo tudi financiranja drugih medijev v Sloveniji, kar je vsebinsko nekoliko skrenilo z zastavljene poti, saj je bil fokus na nefinanciranju STA. Ob tem se lahko obregnemo tudi ob podnaslov oddaje (Vojna z mediji), ki je bil glede na sogovornike v studiu zastavljen preobsežno. Tudi voditeljica se tokrat v besedni bitki z ministrom ni najbolje znašla, saj je bila do njega premila, ko jo je poskušal utišati. Novinar(ka), ki vodi pogovorno oddajo, mora predstavljati tudi avtoriteto in odločno postaviti meje, ki jih gost (četudi je to vladni minister) ne sme prestopiti. Minister je šel po naših ocenah sicer tako daleč, ker mu je nasproti stala ženska. Skoraj gotovo si upamo trditi, da pri moškem voditelju ne bi tako postopal. To pa kaže na nespoštljiv odnos ministra do ženske voditeljice in (seveda) ne na to, da bi želeli namigniti, da bi bilo bolje, če bi oddajo vodil moški. Gre za ponavljajoč se problem pokroviteljskega odnosa politikov do televizijskih voditeljic, ki se je v zadnjih letih razkril prav v oddaji Tarča. Voditeljica Erika Žnidaršič je bila v tem času naslovljena kot marsikaj, tudi zgolj z imenom »Erika«. Tako jo je namreč v eni od prejšnjih oddaj naslavljal še eden od ministrov. Moški voditelji takšne obravnave, seveda, niso bili nikoli deležni, saj recimo voditelja Slavka Bobovnika ali Igorja E. Berganta nihče od politikov v oddajah ne kliče po imenu, kot da sta skupaj krave pasla.
In če se za konec vrnemo še k vsebini pogovora. Ko so se v studiu pogovarjali o neodvisnih medijih, je Veselinovič dejal, da bi bilo zelo škodljivo, če bi ostali brez STA kot samostojne medijske organizacije. »Gre za eklatantno kršenje zakonov, o STA-ju in PKP 7. Financiranje tiskovne agencije ne more biti dobra volja ustanovitelja,« je dodal.
»Pravna pot je prava pot. Tako da tukaj ni nobenega izsiljevanja, nobenih pritiskov,« je dejal Urbanija in napovedal, da bodo denar nakazali, ko bodo urejene pravne stvari. Vztrajal pa je, da je treba določiti tudi merila, na podlagi katerih se financira javna služba. Milosavljević ni bil takšnega mnenja in je opozoril, da se želi obračunati z mediji, ki niso blizu aktualni vladi. Simoniti pa je o očitkih o orbanizaciji medijev v Sloveniji v svojem značilnem slogu dejal, da je to »do skrajnosti bolno«.
Mi pred televizijskimi zasloni pa smo ob koncu oddaje premišljevali o tem, da je res žalostno, da so tudi debate na javni televiziji izgubile nivo in standarde, po katerih so nekoč slovele. In po katerih so se razlikovale od drugih, komercialnih TV-šovov. Ali je to krivda gostov, voditeljice ali uredniških odločitev, presodite sami. Če zadnje Tarče niste ujeli v četrtek, si jo lahko še vedno ogledate v spletnem arhivu RTVSLO.
V pričujočih prispevkih se je uredništvo Tarče dotaknilo tudi financiranja drugih medijev v Sloveniji, kar je vsebinsko nekoliko skrenilo z zastavljene poti, saj je bil fokus na nefinanciranju STA. Ob tem se lahko obregnemo tudi ob podnaslov oddaje (Vojna z mediji), ki je bil glede na sogovornike v studiu zastavljen preobsežno. Tudi voditeljica se tokrat v besedni bitki z ministrom ni najbolje znašla, saj je bila do njega premila, ko jo je poskušal utišati. Novinar(ka), ki vodi pogovorno oddajo, mora predstavljati tudi avtoriteto in odločno postaviti meje, ki jih gost (četudi je to vladni minister) ne sme prestopiti. Minister je šel po naših ocenah sicer tako daleč, ker mu je nasproti stala ženska. Skoraj gotovo si upamo trditi, da pri moškem voditelju ne bi tako postopal. To pa kaže na nespoštljiv odnos ministra do ženske voditeljice in (seveda) ne na to, da bi želeli namigniti, da bi bilo bolje, če bi oddajo vodil moški. Gre za ponavljajoč se problem pokroviteljskega odnosa politikov do televizijskih voditeljic, ki se je v zadnjih letih razkril prav v oddaji Tarča. Voditeljica Erika Žnidaršič je bila v tem času naslovljena kot marsikaj, tudi zgolj z imenom »Erika«. Tako jo je namreč v eni od prejšnjih oddaj naslavljal še eden od ministrov. Moški voditelji takšne obravnave, seveda, niso bili nikoli deležni, saj recimo voditelja Slavka Bobovnika ali Igorja E. Berganta nihče od politikov v oddajah ne kliče po imenu, kot da sta skupaj krave pasla.
In če se za konec vrnemo še k vsebini pogovora. Ko so se v studiu pogovarjali o neodvisnih medijih, je Veselinovič dejal, da bi bilo zelo škodljivo, če bi ostali brez STA kot samostojne medijske organizacije. »Gre za eklatantno kršenje zakonov, o STA-ju in PKP 7. Financiranje tiskovne agencije ne more biti dobra volja ustanovitelja,« je dodal.
»Pravna pot je prava pot. Tako da tukaj ni nobenega izsiljevanja, nobenih pritiskov,« je dejal Urbanija in napovedal, da bodo denar nakazali, ko bodo urejene pravne stvari. Vztrajal pa je, da je treba določiti tudi merila, na podlagi katerih se financira javna služba. Milosavljević ni bil takšnega mnenja in je opozoril, da se želi obračunati z mediji, ki niso blizu aktualni vladi. Simoniti pa je o očitkih o orbanizaciji medijev v Sloveniji v svojem značilnem slogu dejal, da je to »do skrajnosti bolno«.
Mi pred televizijskimi zasloni pa smo ob koncu oddaje premišljevali o tem, da je res žalostno, da so tudi debate na javni televiziji izgubile nivo in standarde, po katerih so nekoč slovele. In po katerih so se razlikovale od drugih, komercialnih TV-šovov. Ali je to krivda gostov, voditeljice ali uredniških odločitev, presodite sami. Če zadnje Tarče niste ujeli v četrtek, si jo lahko še vedno ogledate v spletnem arhivu RTVSLO.
