Mraz

Temperature zraka pri mojih kolegih in kolegicah pred včerajšnjim odhodom v službo, dan pred današnjim začetkom meteorološke pomladi, torej: –11, –13, –14, –14, –16, –16, –17, –21 ... Celo pri koprski dopisnici je bilo minus pet. Rekord brez konkurence pa je prijavila naša Dolenjka, ki ji je termometer v avtu po izvozu iz garaže zjutraj pokazal norih –39. No, na srečo se je zmešalo termometru, ne njej. In tako dalje, pardon, in tako nižje po vsej Sloveniji. Vse do –27 v Novi vasi na Blokah. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje nosil dolge gate v normalnem svetu. Se pravi, doma ali v službi v osrednji Sloveniji, in ne na smučarskih skokih v dolini pod Poncami, denimo.

O polarnem mrazu poročajo od vsepovsod na stari celini, v led so okovane obale Sredozemskega morja, tudi s pravega polarnega severa prihajajo šokantne novice, vendar ne zaradi rekordno nizkih, ampak rekordno visokih temperatur. Na Arktiki so izmerili najvišje, odkar tam izvajajo meritve. Do deset stopinj Celzija topleje je pod severnim tečajem kot pri nas. Znanstveniki so prepričani, da je bila dosežena točka preloma; Arktika ne bo nikoli več zamrznjena, so tvitnili z ameriškega okoljevarstvenega portala.


Če se vrnem na domače dvorišče. Kljub opozorilom avtomobilističnih strokovnjakov, da utegnejo stari akumulatorji v sibirskem mrazu štrajkati, nas desetletni pikaso ni pustil na cedilu. Čeprav je vso noč zmrzoval na globokem minusu, je vžgal že v prvem poskusu. Dela ko šus. Tudi naš ostareli mucek, ki že nekaj časa ni prinesel plena, v mrazu očitno nima težav. Na prag je namreč dostavil pošiljko: zmrznjenega netopirja. Ne mašine ne živali, največ težav v skrajnih vremenskih razmerah imamo ljudje, najbolj seveda trpijo reveži brez strehe nad glavo.

Ko sem šel na mraz po malico, je na ulici dolgolasi brko zadekane mimohiteče prosil za drobiž. Za kruh, mi je ves premražen potiho zamomljal. Molče sem odhitel naprej, med vračanjem pa sem mu v iztegnjeno dlan položil dva evra. Vsaj rokavice je imel. Upam, da ima tudi dom.