NA KOŽO
Najlepši je dan plače
Bog jo požegnaj.
Odpri galerijo
FOTO: S. N.
Moj rojstni dan sicer (še) ni svetovni dan, ampak si ga nekako zlahka zapomnim, podobno kot ženinega, od vseh otrok, mame, očeta in brata, tašče, tasta in – no ja, svaku sem lani čestital štiri dni prezgodaj – in s tem se počasi konča. Prazniki so pa itak v podzavesti in rdeče označeni na koledarju, vnaprej pregledani, kam padejo, bog ne daj, da na nedeljo.
Toda s tem se slednji ne končajo, vsak dan je, če niste vedeli, najmanj eden neformalen, o katerem se vam niti ne sanja. Škoda, da ne, ker znajo biti tako za lase privlečeni, da bi vas vsaj nasmejali, če drugega ne. Oglejmo si samo ta mesec, februar. Za prvi dan sem jih naštel 13, od dneva izdelovanja sladkarij, dneva zavarovanja avta, do dneva Robinsona Crusoeja in G. I. Joe, to je menda neki akcijski lik.
Še bolj rezerviran je 2. februar, kar 16-krat, tukaj je, recimo, dan palačink, dan svizca, dan polarnega psa, dan igranja na ukelele, nekaj slavnostnih dni pa je zabetoniranih samo za prvi petek v mesecu: »obleci se v rdeče« dan, dan »v službi delaj nag«, dan »nasmehni se otrokom«, dan žvečilnega gumija. Kar pomeni, da tudi, če bi hoteli, ne bi mogli praznovati vseh teh silnih fešt, saj bi bili na prvi petek v februarju v službi težko hkrati nagi in oblečeni v rdeče, le žvečili bi lahko zraven, smehljati se otrokom v vseh teh pozah pa bi bilo tudi jako diskutabilno, ako ne zrelo za sodišče.
Današnji petek, 16., so, med drugim, razglasili za dan tatarske omake, dan mandljev, dan kjotskega protokola in dan izgovorov, jutri je dan dirk rakov in dan pesmi My Way. Februarja lahko praznujete še dan rožnate majice, dan potovanja po Afriki, dan pistacij, dan natakarjev, dan žensk v modrem džinsu in dan pasjih piškotkov. Najbrž pa boste šefu – tudi oni imajo svoj dan, 26. februarja – težko obrazložili, da boste zaradi katerega koli od naštetih ostali doma.
Pozabil pa sem še na en dan, ki ga imam tudi v podzavesti, in to vsak mesec. Petnajsti. Dan plače. Dokler je redna – bog jo požegnaj.
Toda s tem se slednji ne končajo, vsak dan je, če niste vedeli, najmanj eden neformalen, o katerem se vam niti ne sanja. Škoda, da ne, ker znajo biti tako za lase privlečeni, da bi vas vsaj nasmejali, če drugega ne. Oglejmo si samo ta mesec, februar. Za prvi dan sem jih naštel 13, od dneva izdelovanja sladkarij, dneva zavarovanja avta, do dneva Robinsona Crusoeja in G. I. Joe, to je menda neki akcijski lik.
Še bolj rezerviran je 2. februar, kar 16-krat, tukaj je, recimo, dan palačink, dan svizca, dan polarnega psa, dan igranja na ukelele, nekaj slavnostnih dni pa je zabetoniranih samo za prvi petek v mesecu: »obleci se v rdeče« dan, dan »v službi delaj nag«, dan »nasmehni se otrokom«, dan žvečilnega gumija. Kar pomeni, da tudi, če bi hoteli, ne bi mogli praznovati vseh teh silnih fešt, saj bi bili na prvi petek v februarju v službi težko hkrati nagi in oblečeni v rdeče, le žvečili bi lahko zraven, smehljati se otrokom v vseh teh pozah pa bi bilo tudi jako diskutabilno, ako ne zrelo za sodišče.
Današnji petek, 16., so, med drugim, razglasili za dan tatarske omake, dan mandljev, dan kjotskega protokola in dan izgovorov, jutri je dan dirk rakov in dan pesmi My Way. Februarja lahko praznujete še dan rožnate majice, dan potovanja po Afriki, dan pistacij, dan natakarjev, dan žensk v modrem džinsu in dan pasjih piškotkov. Najbrž pa boste šefu – tudi oni imajo svoj dan, 26. februarja – težko obrazložili, da boste zaradi katerega koli od naštetih ostali doma.
Pozabil pa sem še na en dan, ki ga imam tudi v podzavesti, in to vsak mesec. Petnajsti. Dan plače. Dokler je redna – bog jo požegnaj.
