NA KOŽO
Nazaj h košaram
Skoraj četrtina Indijcev ter petina Kitajcev in Nigerijcev vsako leto umre zaradi onesnaženosti.
Odpri galerijo
Med zadnjim sobotnim obnavljanjem prehrambnih zalog sem v eno plastično vrečko nabral krompir, v drugo pa zložil rdečo papriko, por in čebulo ter nanjo nalepil vse tri cene. Varčevanja s plastiko me je naučila šefica šopingov, torej žena. Tokrat je v voziček položila še paket mrežastih vrečk za večkratno uporabo, ki so jih začeli v trgovskih centrih prodajati pred kratkim. Oporekal sem, da tole pri meni ne bo šlo, ker jih bom redno pozabljal doma, kaj pa jaz vem, kdaj se bom moral na poti iz službe ustaviti v štacuni, in kam bom potem spravil krompir in solato? Saj niti večjih, nosilnih vrečk, največkrat nimam v avtu in se potem rešujem s sadje-zelenjavnimi ali jih pač plačam.
Se boš že navadil, me je žena ošinila z nepopustljivim pogledom, ki praviloma moj manevrski prostor skrči na ničlo. Vendar ima prav: v EU je vsako leto v promet danih okoli 100 milijard plastičnih nosilnih vreč, v odpadkih jih konča osem milijard, od tega v Sloveniji 30 milijonov. In potem beremo o poginulem kitu, ki ga je od kaj vem kod naplavilo na špansko obalo in je imel v prebavnem traktu 29 kil vrečk in druge plastike.
Toda, sva se strinjala s soprogo, samo Evropejci z okoljsko ozaveščenostjo, ki se začne pri vrečkah, ravnanju z odpadki in konča pri emisijah škodljivih plinov, ne bomo rešili sveta. Bejrut, recimo, je eno najstarejših mest na svetu, naseljeno okrog 5000 let, pa še danes nima urejene kanalizacije. Večina odplak in smeti konča v Sredozemskem morju in mestne oblasti odsvetujejo kopanje na obali. Skoraj četrtina Indijcev ter petina Kitajcev in Nigerijcev vsako leto umre zaradi onesnaženosti. Za Kitajsko druge največje onesnaževalke na svetu, Združene države Amerike, niso nikoli ratificirale Kjotskega protokola, Donald Trump je leta 2017 naznanil tudi umik iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Naš planet nas bo v vsakem primeru preživel, svojih riti pa na takšen ignorantski način ne bomo rešili. In ker je poenotenje sveta v reševanju okoljske problematike več kot očitno misija nemogoče, nam preostane le, da prispevamo vsak svoj majhen delež. Tudi pri plastičnih vrečkah. V soboto greva z ženo po nakupih s pleteno košaro Ribn'čana Urbana, na njenem dnu bodo mrežaste vrečke za večkratno uporabo.
Se boš že navadil, me je žena ošinila z nepopustljivim pogledom, ki praviloma moj manevrski prostor skrči na ničlo. Vendar ima prav: v EU je vsako leto v promet danih okoli 100 milijard plastičnih nosilnih vreč, v odpadkih jih konča osem milijard, od tega v Sloveniji 30 milijonov. In potem beremo o poginulem kitu, ki ga je od kaj vem kod naplavilo na špansko obalo in je imel v prebavnem traktu 29 kil vrečk in druge plastike.
Toda, sva se strinjala s soprogo, samo Evropejci z okoljsko ozaveščenostjo, ki se začne pri vrečkah, ravnanju z odpadki in konča pri emisijah škodljivih plinov, ne bomo rešili sveta. Bejrut, recimo, je eno najstarejših mest na svetu, naseljeno okrog 5000 let, pa še danes nima urejene kanalizacije. Večina odplak in smeti konča v Sredozemskem morju in mestne oblasti odsvetujejo kopanje na obali. Skoraj četrtina Indijcev ter petina Kitajcev in Nigerijcev vsako leto umre zaradi onesnaženosti. Za Kitajsko druge največje onesnaževalke na svetu, Združene države Amerike, niso nikoli ratificirale Kjotskega protokola, Donald Trump je leta 2017 naznanil tudi umik iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Naš planet nas bo v vsakem primeru preživel, svojih riti pa na takšen ignorantski način ne bomo rešili. In ker je poenotenje sveta v reševanju okoljske problematike več kot očitno misija nemogoče, nam preostane le, da prispevamo vsak svoj majhen delež. Tudi pri plastičnih vrečkah. V soboto greva z ženo po nakupih s pleteno košaro Ribn'čana Urbana, na njenem dnu bodo mrežaste vrečke za večkratno uporabo.
