NA EKS
Ne bom (več) luzer
Evropske volitve bodo v znamenju slogana Ne bom (več) luzer.
Odpri galerijo
Premier se dokaj spretno pozicionira na vseh ravneh. FOTO: Reuters
Stvari se počasi postavljajo na svoje mesto. Javnomnenjske agencije objavljajo ankete, ki so prilagojene zakonitostim evropskih volitev. Prav je, da so počakale, saj se končuje oblikovanje kandidatnih list in tudi sistem volitev je precej drugačen kot za državnozborske volitve. Na listah je zgolj po osem kandidatov, volivci pa lahko med njimi izbirajo s prednostnimi glasovi.
Hvala bogu je tako konec amaterizma Evropskega parlamenta, ki je nekajkrat objavil napovedi sedežev na osnovi rezultatov nacionalnih anket priljubljenosti strank. Tako je ena od projekcij LMŠ Marjana Šarca napovedovala celo znanstvenofantastične štiri evroposlance in skoraj 40 odstotkov podpore ...
Evropske volitve bodo v znamenju slogana Ne bom (več) luzer. Marjan Šarec bo lahko rekel, da ni bil luzer, če bo presegel 12,6 odstotka glasov s parlamentarnih volitev. Če mu uspe bistveno več in dobi dva evroposlanca, se bo lahko trkal po prsih in se smejal tistim, ki se norčujejo iz njegove agresivne predvolilne kampanje, s katero z medijsko vseprisotnostjo zakriva z letala vidno dejstvo, da je njegova kandidatna lista zelo šibka. Premier se dokaj spretno pozicionira na vseh ravneh, od blatenja Jean-Clauda Junckerja v uglednem bruseljskem mediju Politico do odpiranja front proti sosedom na jugu, vzhodu in zahodu. Niti domači izdajalci niso varni pred napadi, od Janeza Janše do kandidatov koalicijskih partnerjev. A agresivnost se lahko Šarcu tudi maščuje.
Janša je pravzaprav edini, ki je za zdaj daleč od luzerstva. Na volitvah mora zmagati, kar resne projekcije napovedujejo, s pritegnitvijo SLS na skupno listo je dodal nekaj pomembnih glasov. Vendarle pa je treba upoštevati, da je do volitev še poln mesec in da Janša ni ravno mojster volilnih končnic, posebno tistih državnozborskih. Leta 2014 na evropskih volitvah in lani na parlamentarnih je SDS prejela malenkost manj kot 25 odstotkov, in če Janša ne potegne prek četrtine volilnega telesa, ob tem da ima ob sebi še SLS, bo prvič po dolgih letih luzer na evroparketu.
SLS-ov Marjan Podobnik je ravno zato, da ne bi bil več luzer, sklenil pakt z Janšo. Ljudska stranka bi kot samostojna politična sila ostala brez evroposlanca, tako kot je že dvakrat zapored pogorela na državnozborskem tekmovanju. SLS se bo lahko šlepala na skupni odstotek obeh strank na evrovolitvah.
Prvakoma NSi Mateju Toninu in Ljudmili Novak za zdaj kaže solidno. Dvojka skupni listi z SLS se bo izkazala za pametno odločitev, če bo izvoljen vsaj en evroposlanec NSi in če bodo krščanski demokrati podvojili odstotek z državnozborskih volitev (s 7 na 14 odstotkov). Vse, kar bo bistveno manj, bo luzersko.
Socialni demokrati imajo dobro izhodišče – slab rezultat pred petimi leti, ko so pobrali zgolj osem odstotkov glasov, takratnega predsednika stranke Igorja Lukšiča pa je s prednostnimi glasovi prehitela Tanja Fajon. Dejan Židan po vsej verjetnosti po 26. maju ne bo več evroluzer, a velja ga spomniti, da ga na evropski kandidatni listi ni in da mu na notranjepolitičnemu parketu še kar naprej drsi.
O preostanku nesojenega liberalnega trojčka ne gre izgubljati preveč besed. Alenka Bratušek si je z domiselno izbiro Angelike Mlinar zagotovila soliden rezultat, ki najverjetneje ne bo prinesel evrosedeža, medtem ko utegne Miro Cerar z listo, na katero ni hotel nihče od prvokategornikov, postati največji luzer evropskih volitev.
Zmagu Jelinčiču bosta glasove poskušala krasti domovinca Bernard Brščič in Lucija Šikovec Ušaj, a nekaj se bosta trudila odškrniti tudi Janši, kar ga zna veljati tretji mandat. S tem da sta v tej trojni kombinaciji lahko vendarle največja luzerja prav Brščič in Šikovec Ušajeva. Kako zelo lahko pogoriš, če se na volitve organizacijsko ne pripraviš, kot je treba, in furaš le eno ali dve temi, sta na parlamentarnih volitvah pokazala Angelca Likovič in Aleš Primc.
Luka Mesec in Violeta Tomić morata osvojiti evromandat in se približati skoraj desetim državnozborskim odstotkom Levice, sicer se bosta morala otepati luzerske oznake. Nekoliko lažje bo Karlu Erjavcu, ki mora z Igorjem Šoltesom preseči pet odstotkov z državnozborskih volitev in se približati osmim odstotkom s prejšnjih evropskih volitev.
Ne glede na to, ali bodo naši vrli tekmovalci v evropskem političnem kvizu luzerji ali zmagovalci, težko verjamem, da bodo presegli super romantika Junckerja, ki se je od mandata poslovil takole: »Evropo je treba ljubiti. Če je ne ljubimo, potem nismo sposobni ljubezni. Ljubim Evropo, živim Evropo.«
Hvala bogu je tako konec amaterizma Evropskega parlamenta, ki je nekajkrat objavil napovedi sedežev na osnovi rezultatov nacionalnih anket priljubljenosti strank. Tako je ena od projekcij LMŠ Marjana Šarca napovedovala celo znanstvenofantastične štiri evroposlance in skoraj 40 odstotkov podpore ...
Evropske volitve bodo v znamenju slogana Ne bom (več) luzer. Marjan Šarec bo lahko rekel, da ni bil luzer, če bo presegel 12,6 odstotka glasov s parlamentarnih volitev. Če mu uspe bistveno več in dobi dva evroposlanca, se bo lahko trkal po prsih in se smejal tistim, ki se norčujejo iz njegove agresivne predvolilne kampanje, s katero z medijsko vseprisotnostjo zakriva z letala vidno dejstvo, da je njegova kandidatna lista zelo šibka. Premier se dokaj spretno pozicionira na vseh ravneh, od blatenja Jean-Clauda Junckerja v uglednem bruseljskem mediju Politico do odpiranja front proti sosedom na jugu, vzhodu in zahodu. Niti domači izdajalci niso varni pred napadi, od Janeza Janše do kandidatov koalicijskih partnerjev. A agresivnost se lahko Šarcu tudi maščuje.
Janša je pravzaprav edini, ki je za zdaj daleč od luzerstva. Na volitvah mora zmagati, kar resne projekcije napovedujejo, s pritegnitvijo SLS na skupno listo je dodal nekaj pomembnih glasov. Vendarle pa je treba upoštevati, da je do volitev še poln mesec in da Janša ni ravno mojster volilnih končnic, posebno tistih državnozborskih. Leta 2014 na evropskih volitvah in lani na parlamentarnih je SDS prejela malenkost manj kot 25 odstotkov, in če Janša ne potegne prek četrtine volilnega telesa, ob tem da ima ob sebi še SLS, bo prvič po dolgih letih luzer na evroparketu.
SLS-ov Marjan Podobnik je ravno zato, da ne bi bil več luzer, sklenil pakt z Janšo. Ljudska stranka bi kot samostojna politična sila ostala brez evroposlanca, tako kot je že dvakrat zapored pogorela na državnozborskem tekmovanju. SLS se bo lahko šlepala na skupni odstotek obeh strank na evrovolitvah.
Prvakoma NSi Mateju Toninu in Ljudmili Novak za zdaj kaže solidno. Dvojka skupni listi z SLS se bo izkazala za pametno odločitev, če bo izvoljen vsaj en evroposlanec NSi in če bodo krščanski demokrati podvojili odstotek z državnozborskih volitev (s 7 na 14 odstotkov). Vse, kar bo bistveno manj, bo luzersko.
Socialni demokrati imajo dobro izhodišče – slab rezultat pred petimi leti, ko so pobrali zgolj osem odstotkov glasov, takratnega predsednika stranke Igorja Lukšiča pa je s prednostnimi glasovi prehitela Tanja Fajon. Dejan Židan po vsej verjetnosti po 26. maju ne bo več evroluzer, a velja ga spomniti, da ga na evropski kandidatni listi ni in da mu na notranjepolitičnemu parketu še kar naprej drsi.
O preostanku nesojenega liberalnega trojčka ne gre izgubljati preveč besed. Alenka Bratušek si je z domiselno izbiro Angelike Mlinar zagotovila soliden rezultat, ki najverjetneje ne bo prinesel evrosedeža, medtem ko utegne Miro Cerar z listo, na katero ni hotel nihče od prvokategornikov, postati največji luzer evropskih volitev.
Zmagu Jelinčiču bosta glasove poskušala krasti domovinca Bernard Brščič in Lucija Šikovec Ušaj, a nekaj se bosta trudila odškrniti tudi Janši, kar ga zna veljati tretji mandat. S tem da sta v tej trojni kombinaciji lahko vendarle največja luzerja prav Brščič in Šikovec Ušajeva. Kako zelo lahko pogoriš, če se na volitve organizacijsko ne pripraviš, kot je treba, in furaš le eno ali dve temi, sta na parlamentarnih volitvah pokazala Angelca Likovič in Aleš Primc.
Luka Mesec in Violeta Tomić morata osvojiti evromandat in se približati skoraj desetim državnozborskim odstotkom Levice, sicer se bosta morala otepati luzerske oznake. Nekoliko lažje bo Karlu Erjavcu, ki mora z Igorjem Šoltesom preseči pet odstotkov z državnozborskih volitev in se približati osmim odstotkom s prejšnjih evropskih volitev.
Ne glede na to, ali bodo naši vrli tekmovalci v evropskem političnem kvizu luzerji ali zmagovalci, težko verjamem, da bodo presegli super romantika Junckerja, ki se je od mandata poslovil takole: »Evropo je treba ljubiti. Če je ne ljubimo, potem nismo sposobni ljubezni. Ljubim Evropo, živim Evropo.«
