NA KOŽO
Nočko!
Naposled vemo, zakaj imajo domala vsi naši politiki takšne težave s spominom. Krivo je spanje!
Odpri galerijo
Nič čudnega, če ste zadnje dni utrujeni, zaspani. Včeraj smo namreč zaznamovali svetovni dan spanja, danes je planetarni dan narkolepsije. Kaže se v čezmerni in neobvladljivi dnevni zaspanosti, nje napadi ne izbirajo ne časa ne kraja. Lahko nas doleti sredi pogovora, med vožnjo z avtomobilom, v službi, tudi med jedjo, še najraje pa po njej. Bi rekel, da je najbolj množična bolezen, epidemija, pravega zdravila zanjo ni. Pač. Spanje.
Pravijo, da je za naše življenje nadvse pomembno, nič čudnega, da mu svet že več kot desetletje namenja poseben dan, točneje vsakoletni petek pred spomladanskim ekvinokcijem. Težave s spanjem danes ogrožajo domala polovico svetovnega življa, strokovnjaki omenjajo več kot 90 spalnih motenj. Nismo pač vsi kralji Matjaži, da bi lahko stoletja v družbi kake Alenčice drnjohali tam pod Peco in bi se nam siva brada še desetič ovila okoli kamnite mize. Sedem odstotkov človeštva denimo med spanjem pozabi na dihanje, nekaj njih kar za vselej, štiri odstotke odraslih pa je takih, ki jih ponoči muči sindrom periodičnih gibov udov. Ali poenostavljeno: mahajo in brcajo po vsem, kar je v bližini. Dohtarji vedo povedati tudi, da zgolj pet- do šesturno nočno spanje povečuje tveganje za krepko povišan krvni pritisk, da pomanjkanje sna spodbuja razvoj srčnih bolezni in zmanjšuje učinkovitost belih krvnih telesc, vse to pa slabi naš fizični odgovor na stres, da ne omenjamo posledično slabšega razpoloženja, tesnobe, depresije in še česa. Celo tveganje za razvoj raka na dojki je večje, če ste sredi noči izpostavlWEB Tagsjene svetlobi. Pika na i je dokazljivo dietno spoznanje, da nas dober spanec celo nasiti. Ter še in še. Do strokovne diagnoze, da se med spanjem obnavljajo telesne celice, kratkoročni spomin spreminja v dolgoročnega, v snu se izločajo celo pomembni hormoni, med njimi rastni.
Spanje je torej stopetodstotno zdravilno. Le da žal ni dano vsem; je celo privilegij. Prvi pogoj za miren ter spokojen sen brez motenj je namreč čista vest. Kar naposled dovolj empirično pojasnjuje, zakaj imajo domala vsi naši politiki takšne težave s spominom. Zakaj se jim kratkoročni ne uspe spremeniti v dolgoročnega.
Pravijo, da je za naše življenje nadvse pomembno, nič čudnega, da mu svet že več kot desetletje namenja poseben dan, točneje vsakoletni petek pred spomladanskim ekvinokcijem. Težave s spanjem danes ogrožajo domala polovico svetovnega življa, strokovnjaki omenjajo več kot 90 spalnih motenj. Nismo pač vsi kralji Matjaži, da bi lahko stoletja v družbi kake Alenčice drnjohali tam pod Peco in bi se nam siva brada še desetič ovila okoli kamnite mize. Sedem odstotkov človeštva denimo med spanjem pozabi na dihanje, nekaj njih kar za vselej, štiri odstotke odraslih pa je takih, ki jih ponoči muči sindrom periodičnih gibov udov. Ali poenostavljeno: mahajo in brcajo po vsem, kar je v bližini. Dohtarji vedo povedati tudi, da zgolj pet- do šesturno nočno spanje povečuje tveganje za krepko povišan krvni pritisk, da pomanjkanje sna spodbuja razvoj srčnih bolezni in zmanjšuje učinkovitost belih krvnih telesc, vse to pa slabi naš fizični odgovor na stres, da ne omenjamo posledično slabšega razpoloženja, tesnobe, depresije in še česa. Celo tveganje za razvoj raka na dojki je večje, če ste sredi noči izpostavlWEB Tagsjene svetlobi. Pika na i je dokazljivo dietno spoznanje, da nas dober spanec celo nasiti. Ter še in še. Do strokovne diagnoze, da se med spanjem obnavljajo telesne celice, kratkoročni spomin spreminja v dolgoročnega, v snu se izločajo celo pomembni hormoni, med njimi rastni.
Spanje je torej stopetodstotno zdravilno. Le da žal ni dano vsem; je celo privilegij. Prvi pogoj za miren ter spokojen sen brez motenj je namreč čista vest. Kar naposled dovolj empirično pojasnjuje, zakaj imajo domala vsi naši politiki takšne težave s spominom. Zakaj se jim kratkoročni ne uspe spremeniti v dolgoročnega.
