NA KOŽO
Pivopivci
Odpri galerijo
Prelokali smo mednarodni dan piva, sleherni prvi avgustovski petek je namreč namenjen čaščenju te najbolj priljubljene nizkoalkoholne pijače na svetu. Iz lokalnega slavja v kalifornijskem Santa Cruzu je praznik zrasel v globalno praznovanje, ki smo ga kajpak po hitrem postopku udomili tudi v deželici pod Alpami. Saj gre vendar za eno najstarejših pijač v zgodovini človeštva, pivo so pred več tisoč leti goltali že stari Egipčani, Slovenci pa premoremo pisne dokaze o varjenju piva iz malo manj davnega leta 1160.
Uradna statistika nas z domala 80 litri na leto popite grenkaste tekočine na glavo uvršča v cvet pivopivskih dežel, v hrbet zremo le Estoncem, Ircem, Poljakom, Avstrijcem, Nemcem, Slovakom in kajpak Čehom. Ti so s 143 litri na leto zaužitega piva po grlu daleč spredaj. Verjeli ali ne, tudi po zaslugi Slovenskih novic. Točneje našega Francija Stresa, novinarja, ki ga žal že več let ni več med nami. Bil je izjemen, neponovljiv v iskanju pravih, izvirnih novinarskih zgodb. Še posebno v teh poletnih tednih, ko štofa za pisanje zmanjkuje. Buče, paradajzi in kumare velikanke imajo pač omejeno količino, telički trojčki ali četverčki pa so razen v politiki bolj kot ne redkost. In takrat je nastopil Franci. Bodisi z alarmantno novico, kako se slovenski obali z neverjetnimi 95 kilometri na uro, kolikor je izmerjena njegova najvišja hitrost, približuje pravi pravcati beli morski pes, nazadnje viden nekje pri Umagu, bodisi s kakim razkritjem. Denimo onim, da so Čehi izumili pivo v prahu. Ekskluzivno vest da mu je v strogi tajnosti prenesla mrzla sestrična iz Prage, strogo zaupna receptura je bojda segla le do dveh ali treh nemških pivovarn, koder menda kar pokajo od zavisti in jeze. Vse to in še kaj zraven je baje izvedel Franci in kajpak spisal zgodbo v svojem stilu. Slonela je na recepturi, po kateri za pecilni prašek veliko vrečico skrivnostnega prahu stresemo v pollitrski vrček, napolnjen z navadno vodo. Nakar se jo pomeša z leseno žlico, da ne pride do oksidacije(!). Pa pena? Nastane po nekaj minutah, ko krigel počiva v hladilniku. In smo objavili. Na zadnji strani. Nobene težave ni bilo, nihče ni tožil zavoljo bolečin; lahko bi le, ako bi ga trebuh bolel od smeha.
Nas je skorajda, ko sta pisanje Novic povzela dva resna dnevnika, nakar je senzacijo priobčila še ugledna svetovna tiskovna agencija. Češko pivo v prahu je postalo dejstvo. Treba ga je le še uresničiti. Izum je predober, da bi bil neresničen.
Uradna statistika nas z domala 80 litri na leto popite grenkaste tekočine na glavo uvršča v cvet pivopivskih dežel, v hrbet zremo le Estoncem, Ircem, Poljakom, Avstrijcem, Nemcem, Slovakom in kajpak Čehom. Ti so s 143 litri na leto zaužitega piva po grlu daleč spredaj. Verjeli ali ne, tudi po zaslugi Slovenskih novic. Točneje našega Francija Stresa, novinarja, ki ga žal že več let ni več med nami. Bil je izjemen, neponovljiv v iskanju pravih, izvirnih novinarskih zgodb. Še posebno v teh poletnih tednih, ko štofa za pisanje zmanjkuje. Buče, paradajzi in kumare velikanke imajo pač omejeno količino, telički trojčki ali četverčki pa so razen v politiki bolj kot ne redkost. In takrat je nastopil Franci. Bodisi z alarmantno novico, kako se slovenski obali z neverjetnimi 95 kilometri na uro, kolikor je izmerjena njegova najvišja hitrost, približuje pravi pravcati beli morski pes, nazadnje viden nekje pri Umagu, bodisi s kakim razkritjem. Denimo onim, da so Čehi izumili pivo v prahu. Ekskluzivno vest da mu je v strogi tajnosti prenesla mrzla sestrična iz Prage, strogo zaupna receptura je bojda segla le do dveh ali treh nemških pivovarn, koder menda kar pokajo od zavisti in jeze. Vse to in še kaj zraven je baje izvedel Franci in kajpak spisal zgodbo v svojem stilu. Slonela je na recepturi, po kateri za pecilni prašek veliko vrečico skrivnostnega prahu stresemo v pollitrski vrček, napolnjen z navadno vodo. Nakar se jo pomeša z leseno žlico, da ne pride do oksidacije(!). Pa pena? Nastane po nekaj minutah, ko krigel počiva v hladilniku. In smo objavili. Na zadnji strani. Nobene težave ni bilo, nihče ni tožil zavoljo bolečin; lahko bi le, ako bi ga trebuh bolel od smeha.
Nas je skorajda, ko sta pisanje Novic povzela dva resna dnevnika, nakar je senzacijo priobčila še ugledna svetovna tiskovna agencija. Češko pivo v prahu je postalo dejstvo. Treba ga je le še uresničiti. Izum je predober, da bi bil neresničen.
