NA KOŽO
Predvolilne bizarnosti
Razlika med minimalno plačo in socialno podporo znaša samo še 250 evrov.
Odpri galerijo
Strah pred volitvami je velik gospod in v Cerarjevi stranki imajo veliko razlogov, da volitve v začetku junija pričakujejo s strahom. Navsezadnje vse ankete kažejo, da bo prav ta stranka izgubila daleč največ mandatov. Zato nas ne bi smelo presenetiti, da si poskušajo poslanke in poslanci te za enkrat še največje stranke politično kožo rešiti na najrazličnejše načine.
Eden bolj bizarnih je vlaganje različnih zakonov v zadnjem trenutku, potem ko so bili kot poslanci skoraj štiri leta povsem nevidni. To je še posebno problematično, ker je predsednik države Pahor že pred devetimi dnevi razpustil državni zbor in razpisal nove volitve.
Cerarjeva vlada ni izkoristila zelo ugodnih ekonomskih razmer za izvedbo strukturnih reform na področju zdravstva in socialnega varstva. Poskus parcialnega reševanja teh zadev pa vse skupaj še dodatno zapleta. Ministri SMC so nedolgo nazaj opozarjali, da je treba biti pri višanju minimalne plače previden, zdaj pa so prav poslanke in poslanci te stranke podprli 29-odstotno povišanje socialne podpore. To pa pomeni, da je razlika med minimalno plačo in socialno podporo samo še 250 evrov, pričakovana pokojnina ob minimalni plači za polno delovno dobo pa je celo samo za 115 evrov višja od socialne podpore. Zato ni presenetljivo, da se vse več delovno aktivnih sprašuje, ali se ob slabih plačah in nizkih pokojninah pri nas sploh še splača delati.
Še slabše so razmere na področju zdravstva. Čakalne dobe so rekordne in za mnoge bolnike že nevarne. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje že 61.650 bolnikov nedopustno dolgo čaka na zdravstveni poseg, skupaj pa že kar 244.000 ljudi. Bizarno je tudi, da se kot bistven uspeh Cerarjevega mandata izpostavlja politična stabilnost, ki jo je s svojim odstopom porušil kar premier sam. Ni pa bizarno, ampak kar pričakovano, predvsem pa politično preračunljivo, da so v največji vladni stranki med najšibkejše člene uvrstili področja kulture, sociale in trga dela, torej tista, ki jih vodijo ministri DeSUS in SD. Predvolilni čas je čas polaganja računov in čas, ko se poskuša odgovornost prevaliti na koalicijske partnerje.
Eden bolj bizarnih je vlaganje različnih zakonov v zadnjem trenutku, potem ko so bili kot poslanci skoraj štiri leta povsem nevidni. To je še posebno problematično, ker je predsednik države Pahor že pred devetimi dnevi razpustil državni zbor in razpisal nove volitve.
Cerarjeva vlada ni izkoristila zelo ugodnih ekonomskih razmer za izvedbo strukturnih reform na področju zdravstva in socialnega varstva. Poskus parcialnega reševanja teh zadev pa vse skupaj še dodatno zapleta. Ministri SMC so nedolgo nazaj opozarjali, da je treba biti pri višanju minimalne plače previden, zdaj pa so prav poslanke in poslanci te stranke podprli 29-odstotno povišanje socialne podpore. To pa pomeni, da je razlika med minimalno plačo in socialno podporo samo še 250 evrov, pričakovana pokojnina ob minimalni plači za polno delovno dobo pa je celo samo za 115 evrov višja od socialne podpore. Zato ni presenetljivo, da se vse več delovno aktivnih sprašuje, ali se ob slabih plačah in nizkih pokojninah pri nas sploh še splača delati.
Še slabše so razmere na področju zdravstva. Čakalne dobe so rekordne in za mnoge bolnike že nevarne. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje že 61.650 bolnikov nedopustno dolgo čaka na zdravstveni poseg, skupaj pa že kar 244.000 ljudi. Bizarno je tudi, da se kot bistven uspeh Cerarjevega mandata izpostavlja politična stabilnost, ki jo je s svojim odstopom porušil kar premier sam. Ni pa bizarno, ampak kar pričakovano, predvsem pa politično preračunljivo, da so v največji vladni stranki med najšibkejše člene uvrstili področja kulture, sociale in trga dela, torej tista, ki jih vodijo ministri DeSUS in SD. Predvolilni čas je čas polaganja računov in čas, ko se poskuša odgovornost prevaliti na koalicijske partnerje.
