NA KOŽO
Prevara zaposlenih
Neplačevanje prispevkov je oškodovanje tako zaposlenih kot obeh javnih blagajn..
Odpri galerijo
V obdobju zadnje finančne krize delodajalci pogosto niso plačevali socialnih prispevkov svojim zaposlenim. Neplačevanje prispevkov je seveda prevara. Prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec, so namreč del plačila za opravljeno delo. Od letos se delavcu za čas, ko prispevki za pokojninsko zavarovanje niso obračunani, tudi ne bo več priznala pokojninska doba. To pa pomeni, da bo delavec, ki mu delodajalec ne bo obračunal in plačal prispevkov, neposredno oškodovan, saj bo prejel sorazmerno nižjo pokojnino.
Zato je seveda treba zaostriti nadzor nad (ne)plačevanjem prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Pokojnine so že tako ali tako nizke, če pa delodajalec delavcu za del delovne dobe ne plača prispevkov, bodo ob upokojitvi še nižje. Povprečna neto starostna pokojnina je sicer januarja letos znašala 621 evrov, povprečna neto invalidska pokojnina pa 480 evrov. Okrog 26 % upokojencev je prejelo celo manj kot 500 evrov pokojnine, kar je krepko pod pragom tveganja revščine. Dolg neplačanih prispevkov za socialno varnost se v zadnjih letih zaradi ugodnih gospodarskih razmer na naših ključnih mednarodnih trgih sicer zmanjšuje, vendar je neplačevanje prispevkov še vedno prepogost pojav.
Finančna uprava (Furs) je v februarju obravnavala 360 delodajalcev ter preverjala izplačevanje plač z vsemi socialnimi prispevki vred. Ugotovila je, da jih kar 137 plač ni izplačalo, medtem ko so v 50 primerih izplačali neto plače, ne pa tudi prispevkov. Kaže, da se nekateri delodajalci pri nas še vedno ne zavedajo, da je neplačevanje prispevkov zaposlenim kaznivo dejanje, saj so oškodovani tako zaposleni kot pokojninska in zdravstvena blagajna. Če delodajalec ni sposoben plačevati vseh prispevkov svojim zaposlenim, je bolje, da zapre svojo dejavnost. Furs proti tem delodajalcem sicer uvede ustrezne postopke oziroma jih sankcionira z globo. Prav pa bi bilo, da proti tistim delodajalcem, ki sistematično goljufajo svoje zaposlene in državo, ukrepa tudi državno tožilstvo.
Zato je seveda treba zaostriti nadzor nad (ne)plačevanjem prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Pokojnine so že tako ali tako nizke, če pa delodajalec delavcu za del delovne dobe ne plača prispevkov, bodo ob upokojitvi še nižje. Povprečna neto starostna pokojnina je sicer januarja letos znašala 621 evrov, povprečna neto invalidska pokojnina pa 480 evrov. Okrog 26 % upokojencev je prejelo celo manj kot 500 evrov pokojnine, kar je krepko pod pragom tveganja revščine. Dolg neplačanih prispevkov za socialno varnost se v zadnjih letih zaradi ugodnih gospodarskih razmer na naših ključnih mednarodnih trgih sicer zmanjšuje, vendar je neplačevanje prispevkov še vedno prepogost pojav.
Finančna uprava (Furs) je v februarju obravnavala 360 delodajalcev ter preverjala izplačevanje plač z vsemi socialnimi prispevki vred. Ugotovila je, da jih kar 137 plač ni izplačalo, medtem ko so v 50 primerih izplačali neto plače, ne pa tudi prispevkov. Kaže, da se nekateri delodajalci pri nas še vedno ne zavedajo, da je neplačevanje prispevkov zaposlenim kaznivo dejanje, saj so oškodovani tako zaposleni kot pokojninska in zdravstvena blagajna. Če delodajalec ni sposoben plačevati vseh prispevkov svojim zaposlenim, je bolje, da zapre svojo dejavnost. Furs proti tem delodajalcem sicer uvede ustrezne postopke oziroma jih sankcionira z globo. Prav pa bi bilo, da proti tistim delodajalcem, ki sistematično goljufajo svoje zaposlene in državo, ukrepa tudi državno tožilstvo.
