NA KOŽO
Pust nasmejanih ust
Navlekel sem si neprosojne najlonke in se temeljito obril, kdo bo pa žvižgal za brkato babo.
Odpri galerijo
Nazadnje sem se šel maškare četrt stoletja nazaj, še v študentskih časih. Navlekel sem si neprosojne najlonke, da se niso videle kocine, oblekel minico, podložil joške in obul salonarje, te sem še najdlje iskal, ker ženske večinoma ne nosijo številke 45. Aja, in temeljito sem se obril, kdo bo pa žvižgal za brkato babo. In sem bil kar seksi bejba, sta mi priznala tako močnejši kot nežnejši spol, edino hojo da bi moral bolj natrenirat, na šestih centimetrih petk sem res balansiral kot vrvohodec.
Po tistem se je maskiral samo sin, ko je malo zrasel, pa sem pust porajtal le še po krofih. Tako je ostalo, čeprav je dejstvo, da Slovenci silno veliko damo na ta poganski praznik. V Cerknici so pustno društvo ustanovili leta 1975, na Ptuju pa bodo prihodnje leto obeležili že 60-letnico kurentovanja, to letos prvič poteka celo pod pokroviteljstvom Unesca.
Pust je čas veseljačenja, zložnega slovesa od zime in pozdrava pomladi, predvsem pa je takrat družbeni red postavljen na glavo. Kakor se v rajnki Jugoslaviji ravno ni šemilo v Tita, Kardelja ali Popita, se danes politiki toliko pogosteje in bolj radikalno znajdejo na tapeti, saj kar kličejo po tem, recimo z mobingom in preplačano maketo za drugi tir. »Človek je še najmanj iskren, ko govori kot on sam. Daj mu masko, in povedal ti bo resnico,« je rekel Oscar Wilde. Toda kljub hudomušnosti povsem resno razkrinkavanje umazanih politikov na pustnih sprevodih seveda ne zadene svojega cilja – jih prepričati, da se zazrejo sami vase in posledično postanejo boljši ljudje. Politika je pač zamaskirana dejavnost, njeni nosilci pa maškare čez vse leto, ko nam slikajo ali pretirano rožnato ali črno prihodnost. Ujeti smo v svet njihove fikcije in pust nam pri tem nič ne pomaga. Razen da se vsaj te dneve počutimo malo bolje. Bi jim zato morali snemati maske čez vse leto, ampak to so pa drugačni karnevali, na ulici pač.
Zato je že prav, da se za pusta zgolj zabavamo, nasmejemo izvirnim maskam in najemo mastnih krofov ter flancatov, teh tem bolj, ker se s pepelnico začenja 40-dnevni post, kdor se ga seveda še drži. Me kar ima, da se spet našemim, čeprav ne več v bejbo. Ni več ta prave postav'ce, kaj hočemo, pa tudi gležnji ne bi še enkrat prenesli petk.
Po tistem se je maskiral samo sin, ko je malo zrasel, pa sem pust porajtal le še po krofih. Tako je ostalo, čeprav je dejstvo, da Slovenci silno veliko damo na ta poganski praznik. V Cerknici so pustno društvo ustanovili leta 1975, na Ptuju pa bodo prihodnje leto obeležili že 60-letnico kurentovanja, to letos prvič poteka celo pod pokroviteljstvom Unesca.
Pust je čas veseljačenja, zložnega slovesa od zime in pozdrava pomladi, predvsem pa je takrat družbeni red postavljen na glavo. Kakor se v rajnki Jugoslaviji ravno ni šemilo v Tita, Kardelja ali Popita, se danes politiki toliko pogosteje in bolj radikalno znajdejo na tapeti, saj kar kličejo po tem, recimo z mobingom in preplačano maketo za drugi tir. »Človek je še najmanj iskren, ko govori kot on sam. Daj mu masko, in povedal ti bo resnico,« je rekel Oscar Wilde. Toda kljub hudomušnosti povsem resno razkrinkavanje umazanih politikov na pustnih sprevodih seveda ne zadene svojega cilja – jih prepričati, da se zazrejo sami vase in posledično postanejo boljši ljudje. Politika je pač zamaskirana dejavnost, njeni nosilci pa maškare čez vse leto, ko nam slikajo ali pretirano rožnato ali črno prihodnost. Ujeti smo v svet njihove fikcije in pust nam pri tem nič ne pomaga. Razen da se vsaj te dneve počutimo malo bolje. Bi jim zato morali snemati maske čez vse leto, ampak to so pa drugačni karnevali, na ulici pač.
Zato je že prav, da se za pusta zgolj zabavamo, nasmejemo izvirnim maskam in najemo mastnih krofov ter flancatov, teh tem bolj, ker se s pepelnico začenja 40-dnevni post, kdor se ga seveda še drži. Me kar ima, da se spet našemim, čeprav ne več v bejbo. Ni več ta prave postav'ce, kaj hočemo, pa tudi gležnji ne bi še enkrat prenesli petk.
