NA EKS
Slovenija in Afganistan
Nobelova nagrada v glasbi.
Odpri galerijo
Kralj Karl XVI. Gustav z ženo. FOTO: AP
Afganistanski nacionalni inštitut za glasbo in heavy metal skupina Metallica si bosta letos delila švedsko glasbeno nagrado polar. Vsak dobitnik bo prejel milijon švedskih kron (med brati skoraj 100.000 evrov) na slovesnosti, ki bo 14. junija v Stockholmu, seveda ob navzočnosti kralja Karla XVI. Gustava.
Afganistanski nacionalni inštitut za glasbo prejme nagrado skupaj z ustanoviteljem Ahmadom Sarmastom, ki je leta 2010 spodbudil šolo kot enega redkih izobraževalnih projektov za oba spola v tej državi, v kateri še vedno divja vojna. Inštitut, v katerem poučujejo tako afganistansko kot zahodno glasbo, je pripomogel k nastanku prvega ženskega orkestra v Afganistanu; lani je nastopil na svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. O skupini Metallica pa so v obrazložitvi zapisali, da je kot ena najvplivnejših heavy metal skupin pripomogla k temu, da je »jezna« glasba postala mainstream. Lars Ulrich, na Danskem rojeni bobnar v tej kalifornijski skupini, je nagrado označil za »veliko priznanje temu, kar je Metallica naredila v zadnjih 35 letih. Hkrati se počutimo, kot da smo v najboljšem obdobju in da je pred nami še veliko dobrih let,« je dodal soustanovitelj zasedbe, ki je leta 2016 izdala svoj deseti album Hardwired ... to Self-Destruct.
»Verjamemo, da naša prejemnika, čeprav prihajata iz zelo nasprotnih svetov, ponazarjata poslanstvo glasbene nagrade polar, to je počastiti glasbenike in glasbene organizacije, katerih delo je vplivalo na življenja ljudi,« je povedala predstavnica odločevalcev o nagradi Marie Ledin. Kot je dodala, Metallico obožuje in občuduje na milijone ljubiteljev hard rocka po vsem svetu. Sarmast in glasbeni inštitut pa sta »vrnila veselje in moč glasbe v otroška življenja«, je dodala.
Mimogrede, nagrado polar je leta 1989 ustanovil tekstopisec in menedžer švedske pop skupine ABBA Stig Anderson.
O spoštovanju – takšnem in drugačnem – bi najbrž lahko poleg že napisanih spisali še veliko knjig … Ne zatiskajmo si oči in povejmo naravnost, da pri nas, v Sloveniji, glasbe NE spoštujemo (skoraj) nič, no, je ne spoštujejo … Najbrž tudi glasbenikov ne. Tudi tistih, ki so ustvarjali »pred časom«. Nedavno je Tomaž Domicelj v pogovoru za revijo Vklop dejal, da bi se »morali o odnosu RTV-ja do ustvarjalcev, kot smo jaz, Šifrer, Leskovar in še kdo, temeljito pogovoriti, najbolje kar javno. Za koncert v spomin Danilu Kocjančiču, ki je bil praznik slovenske glasbe, se do zadnjega ni vedelo, ali sploh bo …«
Pa tudi o nespoštovanju aktualnih glasbenikov in ustvarjalcev bi se dalo kaj zapisati. Samo spomnimo se avtorskega apela, ki so ga podpisali številni slovenski glasbeniki, v njem pa zapisali: »Nihče nas ne sliši. V petindvajsetih letih smo prišli do točke, ko pošiljamo, skupaj z nekaterimi najuspešnejšimi slovenskimi glasbenimi in AV-ustvarjalci, dopis – apel avtorskega obupa. Še en poskus, preden bomo dokončno dojeli, da je ta naša država mati, ki nas ne ljubi, ne ceni in ne brani. Nekaj je tu zelo narobe …«
Pa še ena miniatura. Zadnje dni letošnjega januarja je na zaključnem koncertu 20. festivala za sodobno glasbo Ultraschall v Berlinu (gre za festival, ki zasleduje razvojne premike v sodobni glasbi) zazvenela skladba Echo II slovenske skladateljice Nine Šenk, nagrajenke Prešernovega sklada. Izvedel jo je nemški simfonični orkester. Njene skladbe so bile doslej izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini, med drugim v New Yorku, Salzburgu, Berlinu, Kasslu, Frankfurtu in Takefuju na Japonskem, ter na koncertih po vsem svetu, kjer so jih predstavile različne zasedbe, kot so Newyorška filharmonija, ansambli Intercontemporain, Modern, Scharoun, Mosaik, Aleph, London Sinfonietta in Pihalni kvintet Slowind. Letos bodo njene skladbe doživele prve izvedbe na Dunaju, v Parizu, Londonu …
In za konec vprašanje o nagradah in spoštovanju. 14. junija bodo torej v Stockholmu ob navzočnosti kralja Karla XVI. Gustava nagrade in priznanje prejela Afganistanski nacionalni inštitut za glasbo in heavy metal skupina Metallica, ki si bosta delila nagrado, ki jo pogosto označujejo za Nobelovo nagrado v glasbi. Pri nas pa?
Politika na apel avtorskega obupa ne (z)more odgovoriti. Švedski kralj pa bo junija najbrž sedel v prvi vrsti, ko bodo podeljevali nagrade, s katerimi bodo počastili glasbenike in glasbene organizacije.
Afganistanski nacionalni inštitut za glasbo prejme nagrado skupaj z ustanoviteljem Ahmadom Sarmastom, ki je leta 2010 spodbudil šolo kot enega redkih izobraževalnih projektov za oba spola v tej državi, v kateri še vedno divja vojna. Inštitut, v katerem poučujejo tako afganistansko kot zahodno glasbo, je pripomogel k nastanku prvega ženskega orkestra v Afganistanu; lani je nastopil na svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. O skupini Metallica pa so v obrazložitvi zapisali, da je kot ena najvplivnejših heavy metal skupin pripomogla k temu, da je »jezna« glasba postala mainstream. Lars Ulrich, na Danskem rojeni bobnar v tej kalifornijski skupini, je nagrado označil za »veliko priznanje temu, kar je Metallica naredila v zadnjih 35 letih. Hkrati se počutimo, kot da smo v najboljšem obdobju in da je pred nami še veliko dobrih let,« je dodal soustanovitelj zasedbe, ki je leta 2016 izdala svoj deseti album Hardwired ... to Self-Destruct.
»Verjamemo, da naša prejemnika, čeprav prihajata iz zelo nasprotnih svetov, ponazarjata poslanstvo glasbene nagrade polar, to je počastiti glasbenike in glasbene organizacije, katerih delo je vplivalo na življenja ljudi,« je povedala predstavnica odločevalcev o nagradi Marie Ledin. Kot je dodala, Metallico obožuje in občuduje na milijone ljubiteljev hard rocka po vsem svetu. Sarmast in glasbeni inštitut pa sta »vrnila veselje in moč glasbe v otroška življenja«, je dodala.
Mimogrede, nagrado polar je leta 1989 ustanovil tekstopisec in menedžer švedske pop skupine ABBA Stig Anderson.
O spoštovanju – takšnem in drugačnem – bi najbrž lahko poleg že napisanih spisali še veliko knjig … Ne zatiskajmo si oči in povejmo naravnost, da pri nas, v Sloveniji, glasbe NE spoštujemo (skoraj) nič, no, je ne spoštujejo … Najbrž tudi glasbenikov ne. Tudi tistih, ki so ustvarjali »pred časom«. Nedavno je Tomaž Domicelj v pogovoru za revijo Vklop dejal, da bi se »morali o odnosu RTV-ja do ustvarjalcev, kot smo jaz, Šifrer, Leskovar in še kdo, temeljito pogovoriti, najbolje kar javno. Za koncert v spomin Danilu Kocjančiču, ki je bil praznik slovenske glasbe, se do zadnjega ni vedelo, ali sploh bo …«
Verjamemo, da naša prejemnika ponazarjata poslanstvo nagrade, to je počastiti glasbenike in glasbene organizacije, katerih delo je vplivalo na življenja ljudi.
Pa tudi o nespoštovanju aktualnih glasbenikov in ustvarjalcev bi se dalo kaj zapisati. Samo spomnimo se avtorskega apela, ki so ga podpisali številni slovenski glasbeniki, v njem pa zapisali: »Nihče nas ne sliši. V petindvajsetih letih smo prišli do točke, ko pošiljamo, skupaj z nekaterimi najuspešnejšimi slovenskimi glasbenimi in AV-ustvarjalci, dopis – apel avtorskega obupa. Še en poskus, preden bomo dokončno dojeli, da je ta naša država mati, ki nas ne ljubi, ne ceni in ne brani. Nekaj je tu zelo narobe …«
Pa še ena miniatura. Zadnje dni letošnjega januarja je na zaključnem koncertu 20. festivala za sodobno glasbo Ultraschall v Berlinu (gre za festival, ki zasleduje razvojne premike v sodobni glasbi) zazvenela skladba Echo II slovenske skladateljice Nine Šenk, nagrajenke Prešernovega sklada. Izvedel jo je nemški simfonični orkester. Njene skladbe so bile doslej izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini, med drugim v New Yorku, Salzburgu, Berlinu, Kasslu, Frankfurtu in Takefuju na Japonskem, ter na koncertih po vsem svetu, kjer so jih predstavile različne zasedbe, kot so Newyorška filharmonija, ansambli Intercontemporain, Modern, Scharoun, Mosaik, Aleph, London Sinfonietta in Pihalni kvintet Slowind. Letos bodo njene skladbe doživele prve izvedbe na Dunaju, v Parizu, Londonu …
In za konec vprašanje o nagradah in spoštovanju. 14. junija bodo torej v Stockholmu ob navzočnosti kralja Karla XVI. Gustava nagrade in priznanje prejela Afganistanski nacionalni inštitut za glasbo in heavy metal skupina Metallica, ki si bosta delila nagrado, ki jo pogosto označujejo za Nobelovo nagrado v glasbi. Pri nas pa?
Politika na apel avtorskega obupa ne (z)more odgovoriti. Švedski kralj pa bo junija najbrž sedel v prvi vrsti, ko bodo podeljevali nagrade, s katerimi bodo počastili glasbenike in glasbene organizacije.
