Slovenija izbira selektorja

Za slovitega nogometaša Blaža Sliškoviča je Zinedine Zidane baje dejal, da je bil eden najboljših veznih igralcev, kar jih je kdaj igralo nogomet. On pravi, da je nogomet vedno pojmoval kot zabavo, spektakel, kot šov, v katerem so igralci cirkusanti, ki morajo s svojimi točkami na terenu navdušiti publiko. Publika se mora zabavati, publika nagrajuje in graja dobre in slabe poteze, ki jih izvajaš na terenu. Sinhronizacija izvajanja točke je pomembna, če ne ključna za dobro izvedbo. Nogomet postane vsaka štiri leta za en mesec najpomembnejša stvar na svetu.


Gre za dobro organiziran stroj, mašino, ki teče z vrhunsko natančnostjo ne le na terenu, ampak tudi zunaj njega. Teren je zgolj točka, okoli katere se dogajajo vse druge stvari. Cirkus na najvišji ravni. Zabava za ljudi. In tako je prav. Svetovni spektakel mora biti najboljša zabava, kar jih je možno videti. Na tem prvenstvu nastopajo ekipe z vsega sveta. Nacionalne ekipe, ki predstavljajo svoje države. Zanimivo je gledati oddaljene države, tiste, s katerimi nimamo toliko stika oziroma niso iz Evrope. Že kvalifikacije so postregle s presenečenji, saj na primer Italija in Nizozemska nista uvrščeni na prvenstvo, na drugi strani pa sta iz bivšega eks YU-bazena uvrščeni kar dve reprezentanci. Številke so pri tovrstnih spektaklih pomembne. Ko je Slovenija pred leti v kvalifikacijah izločila Rusijo, so si v svetovni nogometni zvezi verjetno grizli nohte kot še nikoli.

Denar je materino mleko takšnih spektaklov, kot se zdaj dogaja v Rusiji. Za razvoj športa so zanimive države, kjer še ni dosegel svojega vrhunca. Predvsem velike, ker bodo tam lahko svoje poslovne ideje realizirali vsi veliki sponzorji, ki poganjajo ta stroj. In potem pride Slovenija, kjer lahko prodaš nekaj žog in majic, ki vrže ven Rusijo s 150 milijoni potencialnih nogometašev ali vsaj kupcev navijaških pripomočkov. Za biznis ni hujšega, vendar mora tudi na tej ravni ostati nekaj športa. Velike reprezentance lahko tudi izgubijo.


Zadnji primer, ko se Nemčija ni prebila skozi skupinsko fazo tekmovanja, je primer, ki ga nihče ne bi mogel napovedati, še posebno ker so na tekmovanje prišli kot branilci naslova. Ampak vse je možno in prav ta nepredvidljivost daje tekmovanju poseben čar, lahko bi rekli, da je faktor nepredvidljivosti ključnega pomena za delovanje celotnega sistema. Vse je možno, žoga je za vse enako okrogla, če uporabimo velikokrat uporabljeno floskulo. Ključ je v sestavljanju zmagovite ekipe. O tem je pred leti v Ljubljani govoril sloviti košarkarski trener Ettore Messina. V svojem predavanju je opozoril na dejstvo, da najboljša ekipa ni nujno sestavljena iz zvezdnikov oziroma da so zvezdniki lahko ovira za dobro delovanje ekipe.

Ker se drugi igralci osredotočajo na podajanje zvezdnikom, nasprotna ekipa pa ima jasen cilj, kaj narediti, da jih zaustavijo. Zaustaviti morajo zvezdnika. Ko v ekipi ni izrazitega zvezdnika, začne bolje delovati in vsak igralec prevzame odgovornost na svoji poziciji in je ne želi ob prvi priložnosti prevaliti na zvezdnika. Poleg tega se je veliko ukvarjal s karakterji posameznih igralcev in okolji, iz katerih so prihajali. Ettore Messina je to razumel bolje kot vsi drugi in tudi zaradi tega mu je v Evropi uspelo osvojiti vse, kar je osvojiti možno. Tudi v Rusiji smo minule dni lahko v veliko primerih videli, kako lahko dobra ekipa pripravi presenečenje, ko veliki igralci odhajajo z igrišča s sklonjeno glavo.

V Sloveniji trenutno iščemo novega selektorja reprezentance. Volitve so pač pokazale, da imajo ljudje različno mnenje. V ekipo so izvolili različne igralce, zdaj pa se išče tisti, ki mu bo iz teh igralcev uspelo sestaviti zmagovalno ekipo. Če bi bilo to možno sestaviti samo z denarjem, bi bila naloga zelo enostavna. Pri sestavljanju reprezentance gre tudi za veliko športa. Tukaj se stvari nekoliko zakomplicirajo, celo stvar pa so si stranke zakomplicirale med predvolilno kampanjo in se s svojimi izjavami vnaprej postavljale na posamezne igralne pozicije.

Kako naj zdaj selektor nekoga, ki je ves čas trdil, da je najboljši golman, postavi na napadalno pozicijo? Ljudje ga bodo imeli za bedaka. Trenutno iščemo selektorja, ki bo ekipo lahko sestavil samo, če bo našel dobrega veznega. Kot kaže, je v tem razlika med športom in politiko. Pri športu se trenira štiri leta in se potem en mesec igra, v politiki pa se trenira en mesec in se potem štiri leta igra.