NA KOŽO
Strah pred cepljenjem
Odpri galerijo
Oktobra prihaja v zdravstvene domove novo nadaljevanje dolgoletne medicinske neuspešnice – cepljenje proti gripi. Zakaj neuspešnice? Zato ker se Slovenci zelo neradi cepimo, ker smo taki griposkeptiki, da nam ni para v bližnji in daljni okolici. Manj kot desetina državljanov Slovenije se cepi, kar je v primerjavi z evropskim povprečjem – polovica cepljenega prebivalstva – res mizerno. Lani se nas je cepilo 6,8 odstotka, vendar je bilo to po izjemno hudi sezoni 2018/19, ko je za gripo umrlo 160 ljudi (korona je doslej po uradnih podatkih vzela 133 življenj). Leto pred tem so v Sloveniji v cepljenje uspeli prepričati zgolj 4,5 odstotka ljudi, leto pred tem še manj, 4,1.
Tudi sam se pred kakimi petnajstimi leti še nisem cepil proti gripi, druge antigripine sem pa redno jemal. Saj veste: limonca, čajček, med, šnopček. Jasno, niso kaj prida pomagali, skoraj vsako leto me je zvilo. Za par dni, največkrat pa čez vikend – tedaj telo ni pod stresom in raven adrenalina pade, zato zboliš, ko se sprostiš, me je razsvetlil kolega. Sodu mojega (po)trpljenja je bilo izbito dno nekega zimskega dne, ko me je v službi tako podrlo, da nisem mogel več stisniti niti tipke na tipkovnici. Samo sesedel sem se in počakal na prevoz in dostavo na dom, kjer sem obležal in odležal nekaj dni. Nisem vedel, ali je samo prehlad, viroza ali gripa, ampak odtlej se proti gripi cepim vsako leto in nikoli več me ni tako sesulo. Nok, nok, potrkam ob les.
V razgovorih s sorodniki, sodelavci, znanci in prijatelji pa slišim, da se bodo letos cepili malodane vsi, celo največji skeptiki, in taki se sploh še niso. Razumljivo, nihče noče kihati ali kašljati, saj bo takoj kandidat za odstrel, se pravi karanteno ali še kak protikoronski prijem.
Na jesensko cepljenje proti gripi bo očitno velik naval, zato se zdi število odmerkov cepiva, ki so ga pristojni zagotovili in ga razkrivamo v današnjih Nedeljskih novicah, majhno. Strah me je cepljenja proti gripi, vendar ne igle ali seruma, temveč tega, da cepiva preprosto ne bo dovolj za vse, ki ga bomo hoteli.
Tudi sam se pred kakimi petnajstimi leti še nisem cepil proti gripi, druge antigripine sem pa redno jemal. Saj veste: limonca, čajček, med, šnopček. Jasno, niso kaj prida pomagali, skoraj vsako leto me je zvilo. Za par dni, največkrat pa čez vikend – tedaj telo ni pod stresom in raven adrenalina pade, zato zboliš, ko se sprostiš, me je razsvetlil kolega. Sodu mojega (po)trpljenja je bilo izbito dno nekega zimskega dne, ko me je v službi tako podrlo, da nisem mogel več stisniti niti tipke na tipkovnici. Samo sesedel sem se in počakal na prevoz in dostavo na dom, kjer sem obležal in odležal nekaj dni. Nisem vedel, ali je samo prehlad, viroza ali gripa, ampak odtlej se proti gripi cepim vsako leto in nikoli več me ni tako sesulo. Nok, nok, potrkam ob les.
V razgovorih s sorodniki, sodelavci, znanci in prijatelji pa slišim, da se bodo letos cepili malodane vsi, celo največji skeptiki, in taki se sploh še niso. Razumljivo, nihče noče kihati ali kašljati, saj bo takoj kandidat za odstrel, se pravi karanteno ali še kak protikoronski prijem.
Na jesensko cepljenje proti gripi bo očitno velik naval, zato se zdi število odmerkov cepiva, ki so ga pristojni zagotovili in ga razkrivamo v današnjih Nedeljskih novicah, majhno. Strah me je cepljenja proti gripi, vendar ne igle ali seruma, temveč tega, da cepiva preprosto ne bo dovolj za vse, ki ga bomo hoteli.
