NA KOŽO
Tour de France
Odpri galerijo
Da so tudi majhni lahko najboljši, je doslej pretežno veljalo med rjuhami. Kjer so tovrstno tolažbo takim s kompleksom majhnega namenjale njihove partnerice. Občasne, redne, trenutne. Več je imel oni v žepu, bolj so bile one prepričljive. A očitno je nekaj na tem. Slovenija je majhna, komaj zaznavna na svetovnem zemljevidu, a hkrati športna velesila. Velika, mogočna, močna. Francoska tiskovna agencija AFP pravi, da smo fenomeni. Svet nas pozna po izvrstnih košarkarjih, odbojkarjih, nogometaših, smučarjih, atletih, veslačih, kajakaših, sedaj še po kolesarjih. Legendarna dirka Tour de France, o kateri sanjajo vsi kolesarji tega planeta, imenovanega Zemlja, se je letos spremenila v slovensko državno prvenstvo. Halo!?
Ne se čuditi preveč. Ne gre le za pregovorno slovensko trmo, pridnost, zagnanost, kolo je eden slovenskih simbolov že tisočletja. Če še ne veste ali ste nemara pozabili, naj vas spomnim. Na Ljubljanskem barju, na območju nekdanjih kolišč, je bilo najdeno leseno kolo skupaj z osjo. Ko so ga restavrirali v rimsko-nemškem osrednjem muzeju v Mainzu, so arheologi njegovo starost ocenili na osupljivih 5200 let. Danes velja za najstarejše kolo na svetu in je pod zanesljivim varstvom Unesca. Narod pod Alpami torej dokazano biciklira že vsaj debelih pet tisočletij, zadnje tritedensko dogajanje po francoskih Pirenejih in Alpah je torej bolj ali manj logična posledica tega spoznanja. Udejanjajo ga Roglič, Pogačar, Mezgec, Polanc, Mohorič. Peklenski kvintet. Jutri bomo pod pariškim Slavolokom zmage sredi Elizejskih poljan poslušali slovensko himno. Našo Zdravljico.
Drži, Roglič se je za kolo odločil zavoljo grozljivega padca na planiški velikanki davnega leta 2007. A zakaj prav kolo? Ker gre za genialno napravo. Namesto da hodimo, se kotalimo po obodu koles. Še neponovljivi sprinter Usain Bolt ni zmogel na 100 ali 200 metrov teči tako hitro, kot lahko na še tako razmajanem biciklu pedalira skoraj vsaka stara mama. Kolo hkrati pooseblja vztrajnost. Ko nehaš vrteti pedale, se nekaj časa pelje samo od sebe. Ko nehaš hoditi ali teči, se ustaviš. Je tudi ena sama fizika. Marsikomu nikoli ne bo jasno niti to, zakaj se s kolesom denimo med vožnjo ne prevrnemo. Če seveda ne gre za kako višjo silo. Ter še in še.
In če ne bo kake višje sile, bomo od jutri dalje vedeli še nekaj več. Kolo plus Roglič in Pogačar je zmagovalna kombinacija dirke vseh dirk, slovitega Tour de Francea.
Ne se čuditi preveč. Ne gre le za pregovorno slovensko trmo, pridnost, zagnanost, kolo je eden slovenskih simbolov že tisočletja. Če še ne veste ali ste nemara pozabili, naj vas spomnim. Na Ljubljanskem barju, na območju nekdanjih kolišč, je bilo najdeno leseno kolo skupaj z osjo. Ko so ga restavrirali v rimsko-nemškem osrednjem muzeju v Mainzu, so arheologi njegovo starost ocenili na osupljivih 5200 let. Danes velja za najstarejše kolo na svetu in je pod zanesljivim varstvom Unesca. Narod pod Alpami torej dokazano biciklira že vsaj debelih pet tisočletij, zadnje tritedensko dogajanje po francoskih Pirenejih in Alpah je torej bolj ali manj logična posledica tega spoznanja. Udejanjajo ga Roglič, Pogačar, Mezgec, Polanc, Mohorič. Peklenski kvintet. Jutri bomo pod pariškim Slavolokom zmage sredi Elizejskih poljan poslušali slovensko himno. Našo Zdravljico.
Drži, Roglič se je za kolo odločil zavoljo grozljivega padca na planiški velikanki davnega leta 2007. A zakaj prav kolo? Ker gre za genialno napravo. Namesto da hodimo, se kotalimo po obodu koles. Še neponovljivi sprinter Usain Bolt ni zmogel na 100 ali 200 metrov teči tako hitro, kot lahko na še tako razmajanem biciklu pedalira skoraj vsaka stara mama. Kolo hkrati pooseblja vztrajnost. Ko nehaš vrteti pedale, se nekaj časa pelje samo od sebe. Ko nehaš hoditi ali teči, se ustaviš. Je tudi ena sama fizika. Marsikomu nikoli ne bo jasno niti to, zakaj se s kolesom denimo med vožnjo ne prevrnemo. Če seveda ne gre za kako višjo silo. Ter še in še.
In če ne bo kake višje sile, bomo od jutri dalje vedeli še nekaj več. Kolo plus Roglič in Pogačar je zmagovalna kombinacija dirke vseh dirk, slovitega Tour de Francea.
