NA KOŽO
Umazane igre
Izgon Rusije je v neposrednem nasprotju s temeljnim vodilom mednarodnega olimpijskega gibanja.
Odpri galerijo
Olimpijske igre, to visoko-, višje-, najvišjeleteče športno tekmovanje na planetu Zemlja in širše, je v torek padlo nizko, da nižje ne bi moglo. Odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), da iz zimskih olimpijskih iger v južnokorejskem Pjongčangu izloči Rusijo, največjo državo na svetu in supersilo 206-članskega olimpijskega gibanja, je – ne glede na (ne)utemeljenost razlogov – v neposrednem nasprotju s temeljnim vodilom modernega olimpizma. Saj veste, pomembno je sodelovati, ne zmagovati.
No, vodilo je že dolgo itak le še zaradi lepšega. Okrasek sodobnega gladiatorstva. Večina športnikov na olimpijskih igrah pač hoče zmagati, številni pa za zmago in slavo tudi goljufajo. Se dopingirajo, se pravi uživajo prepovedane učinkovine, ki izboljšujejo njihove duševne in telesne sposobnosti.
Ruski športniki naj bi to počeli sistematično vsaj zadnje leto in pol, in to z žegnom najvišjih državnih politikov, trdi svetovna protidopinška agencija Wada, ki naj bi tudi zagotovila dovolj dokazov za drastične ukrepe brez primere. Rusi obtožbe zanikajo. Trdijo, da za ukrepi stoji politika, zlasti ameriška.
Potem ko so športni navdušenci pod taktirko francoskega aristokrata, pedagoga in zgodovinarja Pierra de Coubertina 23. junija 1894 ustanovili Mednarodni olimpijski komite, dve leti zatem pa v Grčiji izvedli prve igre moderne dobe, so politiki igre velikokrat zlorabili. Berlin 1936 je bil Hitlerjev poligon nacipropagande, ki pa jo je z uspehi sesul »manjvredni« temnopolti Američan Jesse Owens. Afriške države so igre v Montrealu leta 1976 bojkotirale zaradi turneje novozelandskih ragbijašev v rasistični Južnoafriški republiki, v Moskvi 1980. več deset držav z ZDA na čelu ni sodelovalo zaradi sovjetskih čet v Afganistanu, Sovjeti in vzhodni blok so se štiri leta pozneje maščevali z bojkotom iger v Los Angelesu. Toda izgon je hujši od vsakega bojkota. Na neki način pomeni konec iger.
Le upamo lahko, da bomo nekoč izvedeli, ali so zlorabili tudi Pjongčang 2018. in kaj se je v resnici dogajalo v kabinetih (vlad), pisarnah in laboratorijih. Kakšno je zakulisje odločitve, ki je niti najvišji športni delavci še ne razumejo in ne podpirajo?
No, vodilo je že dolgo itak le še zaradi lepšega. Okrasek sodobnega gladiatorstva. Večina športnikov na olimpijskih igrah pač hoče zmagati, številni pa za zmago in slavo tudi goljufajo. Se dopingirajo, se pravi uživajo prepovedane učinkovine, ki izboljšujejo njihove duševne in telesne sposobnosti.
Ruski športniki naj bi to počeli sistematično vsaj zadnje leto in pol, in to z žegnom najvišjih državnih politikov, trdi svetovna protidopinška agencija Wada, ki naj bi tudi zagotovila dovolj dokazov za drastične ukrepe brez primere. Rusi obtožbe zanikajo. Trdijo, da za ukrepi stoji politika, zlasti ameriška.
Potem ko so športni navdušenci pod taktirko francoskega aristokrata, pedagoga in zgodovinarja Pierra de Coubertina 23. junija 1894 ustanovili Mednarodni olimpijski komite, dve leti zatem pa v Grčiji izvedli prve igre moderne dobe, so politiki igre velikokrat zlorabili. Berlin 1936 je bil Hitlerjev poligon nacipropagande, ki pa jo je z uspehi sesul »manjvredni« temnopolti Američan Jesse Owens. Afriške države so igre v Montrealu leta 1976 bojkotirale zaradi turneje novozelandskih ragbijašev v rasistični Južnoafriški republiki, v Moskvi 1980. več deset držav z ZDA na čelu ni sodelovalo zaradi sovjetskih čet v Afganistanu, Sovjeti in vzhodni blok so se štiri leta pozneje maščevali z bojkotom iger v Los Angelesu. Toda izgon je hujši od vsakega bojkota. Na neki način pomeni konec iger.
Le upamo lahko, da bomo nekoč izvedeli, ali so zlorabili tudi Pjongčang 2018. in kaj se je v resnici dogajalo v kabinetih (vlad), pisarnah in laboratorijih. Kakšno je zakulisje odločitve, ki je niti najvišji športni delavci še ne razumejo in ne podpirajo?
