KOLUMNA
Urbana mama: Bojkot mamastemu. Hešteg seksi
Zakaj bi telovadila, jedla večkrat po malo in pa zdravo, če moja rit nikoli ne bo kot guza od JLo in joške nikoli kot tiste od Sofie Vergare.
Odpri galerijo
Eva Duša Hodnik. FOTO: Urbana mama
Moja predvidevanja o poletnih radostih so bila precej točna, ko sem že precej časa nazaj pisala, da bom še kar nekaj let na plaži s kanglico in lopatko delala potičke in da bova s Čehom Jirijem, z nogami v morju, skupaj švicala in napihovala rokavčke in unicorne.
In dejstvo je, da bom še dolgo tekala za mojim Malim sinkom, moji Ta Velki bom štimala masko in plavutke, mojemu Biku bom do nadaljnjega (in do večnosti) mazala hrbet z visokim faktorjem, gavrilovič pašteto pa na debelo na beli puhasti kruh.
Na plaži bom še leta stražila obe moji driskici, da se ne utopita. In to v ta stabilni, ta mamasti pozi – noge v razkoraku, roki v boku in fokusiran pogled Mitcha Buchannona.
Hešteg ObalnaStraža.
Hešteg Seksi.
Hešteg Momlife. Hešteg Mamasto. Eh.
Zakaj bi telovadila, jedla večkrat po malo in pa zdravo, če moja rit nikoli ne bo kot guza od JLo in joške nikoli kot tiste od Sofie Vergare (fenica definiranih ženskih oblin, aha).
Zakaj bi se sploh matrala, telovadila in grickala zelenje?
Vem zakaj.
Ker mi v omari marsikaj več ne paše, v hladilniku mi paše pa prav vse. In to ni okej.
Ker moram biti fit, fizično (težka) in umsko (še težja), da bom lahko dohajala moji dve mali driskici – fizično in umsko.
Ker se nočem izgubiti v dolgočasnem stereotipu gospodinje – nimam časa, saj veš, dva otroka in mož in morski prašiček in služba in še druga služba in še … zeham. Pa vi?
Ker nočem žrtvovati časa (ki je samo moj) za moji dve mali driskici. Ker žrtvovanje mame za otroka je za otroka breme.
Ker hočem biti vzor mojima dvema driskicama in zase karseda lepo skrbeti.
Ker je življenje težje (in ne enostavneje), če se bašem z mojimi preljubimi OH-ji. I Will Always Love U, it’s not you, it’s me.
Ker hočem spet preteči desetko.
Ker bi rada še kdaj oblekla telirano zeleno oblekico, ki mi že od Londona z Ano ni več prav.
Ker nimam genov od Gisele Bundchen.
Ker hočem enkrat na fotki izgledati kot moja joga gurujka Urša, z nogo okoli, naokoli. P.S. Pa še dobro rit ima.
Ker bi rada spet oblekla (in ne komaj navlekla) moje stare usnjene hlače brez da pokajo po šivih.
Ker bi rada nehala s Sladkim – Lej, konec je, tako ne gre več naprej. Ker Sladkega v resnici sploh ne maram!
Ker nočem, da mi na čelu (in na riti) piše MAMA.
Ker bi rada oblekla boyfriend kavbojke ne da bi jih spremenila v skinny model.
Ker imam rada špeh na debelo na finem kruhu (s čebulo, aha), a ne ravno toliko na debelo na mojem bokcu.
Ker bi šla rada v nakup oblačil in vzela vse, kar mi je všeč in ne bi kupovala samo sončnih očal, čevljev in VSE na oddelku za otroke.
Ker bi rada prijetno presenetila – sebe.
Ker je vedno dober čas za brco v malce povešeno rit.
Ker je okej, da sem zadovoljna s sabo – tako, kot sem. In je tudi okej, če potrebujem spremembo. Če je na bolje, še toliko bolje.
Ker sem rojena v znaku tehtnice in mora biti vse v ravnovesju in v harmoniji. Ja, tudi moje obline.
Ker sem lani dopolnila 40 in se ne dam!
Ker verjamem v zdrav kruh, joj, pardon, v zdrav duh v zdravem telesu. Ampak hkrati verjamem tudi v špagete z veliko sveže naribanega parmezana in v hrustljavo pečeno slanino (mmm) in ne toliko v lizanje stiroporja in tudi ne v vdihavanje nežne sapice od goji jagod.
Ja, ni tako enostavno.
Malo enostavneje je tem, ki so alergični na gluten in na laktozo. Ker potem avtomatično odpade polovica redilnih sestavin. In ljudi z alegijo na eno in/ali drugo je vse več. Če ne pašeš v brezglutensko ali brezlaktozno kategorijo (mi, aveš, mi imamo potrdilo od zdravnika, da smo alergični, potrjeno je, evo, poglej, od zdravnika, ga je napisal, prostovoljno … aha), potem imaš pa sigurno kandido. Nimaš kandide?! Naroči se na bioresonanco, boš videl, da jo imaš! Moraš imeti nekaj od tega. Bodi IN, ne OUT. Jaz sem totalno out, nimam nič od naštetega.
Kljub, recimo, zadostnemu znanju o nutricionizmu, zdravemu življenjskemu slogu, zenu, prani, nirvani in o drugih eteričnih bleščicah, si bom na hladilnik (napolnjenim z vsem zelenim, od svetlo do temno in turkizne) obesila nekaj koristnih opomnikov.
Recimo.
Ni treba vse krožnike na koncu (do sijaja, blink) pomazati s kruhom. Saj imamo pomivalca.
Nutela ni jed na žlico. Kikirikijevo maslo tudi ne. Kaj?! In od kdaj?
Maslo ni tvoj najboljši prijatelj. Ni potrebe, da se družita vsak dan. #japajejapaje
Olivno olje je zdravo pa vseeno ni treba, da ga polivaš po vsem, kar serviraš na mizo. Ko pa Jamie to vedno počne, no.
Light majoneza je še vedno majoneza. Samo malo večja važička. In slabšega okusa.
Izogibaj se vsem izdelkom na katerih piše light, diet, zero, fitness, low-fat in fat-free.
Ni vse avtomatično zdravo in dietno kar posipaš s chia semeni in kurkumo.
Korenčkova torta in višnje v zavitku so še vedno sladkarija. Ne vitamini.
Breskov gosti sok ni sadje in tudi ni napitek, ampak že ornk desert.
Pohanje v kokosovem olju je še vedno pohanje. Fino pohanje.
Ne se matrat z dietami kot so – sadni dan, kivi dan, postni dan, hitra dieta, do popolne postave v desetih dneh dieta, magična dieta. Nisi David Copperfield.
Grickanje kokic, čipsa, piškotov in obnohtne kožice zvečer pred televizijo ni zdrava situacija. Reši jo.
Ne pretiravaj. Ne pojej uboge tri oreščke za zajtrk in tri liste solatke za kosilo, ker boš zvečer napadla cel hladilnik in pojedla vse kar poseduješ in to skupaj z dušo in embalažo.
Uf, naporen opomnik.
Z vsemi ukrepi in napovedanim bojkotom mamastemu videzu pričnem takoj, ko se vrnem z dopusta. Hešteg prisežem.
Ker pa trenutno uživam na zasluženem morju zaenkrat brez kančka slabe vesti jem beli puhasti kruh z najboljšo pašteto (ajebiga), stabilno mamasto stojim (noge v razkoraku, roki v boku), fokusirano strmim v moji dve mali driskici, se smejim (sama sebi) in pošiljam mastne, sočne in vam, alergičnim na gluten, brezglutenske poljubčke z najljubšega konca sveta.
Pozdravček z otoka!
In dejstvo je, da bom še dolgo tekala za mojim Malim sinkom, moji Ta Velki bom štimala masko in plavutke, mojemu Biku bom do nadaljnjega (in do večnosti) mazala hrbet z visokim faktorjem, gavrilovič pašteto pa na debelo na beli puhasti kruh.
Na plaži bom še leta stražila obe moji driskici, da se ne utopita. In to v ta stabilni, ta mamasti pozi – noge v razkoraku, roki v boku in fokusiran pogled Mitcha Buchannona.
Hešteg ObalnaStraža.
Hešteg Seksi.
Hešteg Momlife. Hešteg Mamasto. Eh.
Zakaj bi telovadila, jedla večkrat po malo in pa zdravo, če moja rit nikoli ne bo kot guza od JLo in joške nikoli kot tiste od Sofie Vergare (fenica definiranih ženskih oblin, aha).
Zakaj bi se sploh matrala, telovadila in grickala zelenje?
Vem zakaj.
Ker mi v omari marsikaj več ne paše, v hladilniku mi paše pa prav vse. In to ni okej.
Ker moram biti fit, fizično (težka) in umsko (še težja), da bom lahko dohajala moji dve mali driskici – fizično in umsko.
Ker se nočem izgubiti v dolgočasnem stereotipu gospodinje – nimam časa, saj veš, dva otroka in mož in morski prašiček in služba in še druga služba in še … zeham. Pa vi?
Ker nočem žrtvovati časa (ki je samo moj) za moji dve mali driskici. Ker žrtvovanje mame za otroka je za otroka breme.
Ker hočem biti vzor mojima dvema driskicama in zase karseda lepo skrbeti.
Ker je življenje težje (in ne enostavneje), če se bašem z mojimi preljubimi OH-ji. I Will Always Love U, it’s not you, it’s me.
Ker hočem spet preteči desetko.
Ker bi rada še kdaj oblekla telirano zeleno oblekico, ki mi že od Londona z Ano ni več prav.
Ker nimam genov od Gisele Bundchen.
Ker hočem enkrat na fotki izgledati kot moja joga gurujka Urša, z nogo okoli, naokoli. P.S. Pa še dobro rit ima.
Ker bi rada spet oblekla (in ne komaj navlekla) moje stare usnjene hlače brez da pokajo po šivih.
Ker bi rada nehala s Sladkim – Lej, konec je, tako ne gre več naprej. Ker Sladkega v resnici sploh ne maram!
Ker nočem, da mi na čelu (in na riti) piše MAMA.
Ker bi rada oblekla boyfriend kavbojke ne da bi jih spremenila v skinny model.
Ker imam rada špeh na debelo na finem kruhu (s čebulo, aha), a ne ravno toliko na debelo na mojem bokcu.
Ker bi šla rada v nakup oblačil in vzela vse, kar mi je všeč in ne bi kupovala samo sončnih očal, čevljev in VSE na oddelku za otroke.
Ker bi rada prijetno presenetila – sebe.
Ker je vedno dober čas za brco v malce povešeno rit.
Ker je okej, da sem zadovoljna s sabo – tako, kot sem. In je tudi okej, če potrebujem spremembo. Če je na bolje, še toliko bolje.
Ker sem rojena v znaku tehtnice in mora biti vse v ravnovesju in v harmoniji. Ja, tudi moje obline.
Ker sem lani dopolnila 40 in se ne dam!
Ker verjamem v zdrav kruh, joj, pardon, v zdrav duh v zdravem telesu. Ampak hkrati verjamem tudi v špagete z veliko sveže naribanega parmezana in v hrustljavo pečeno slanino (mmm) in ne toliko v lizanje stiroporja in tudi ne v vdihavanje nežne sapice od goji jagod.
Ja, ni tako enostavno.
Malo enostavneje je tem, ki so alergični na gluten in na laktozo. Ker potem avtomatično odpade polovica redilnih sestavin. In ljudi z alegijo na eno in/ali drugo je vse več. Če ne pašeš v brezglutensko ali brezlaktozno kategorijo (mi, aveš, mi imamo potrdilo od zdravnika, da smo alergični, potrjeno je, evo, poglej, od zdravnika, ga je napisal, prostovoljno … aha), potem imaš pa sigurno kandido. Nimaš kandide?! Naroči se na bioresonanco, boš videl, da jo imaš! Moraš imeti nekaj od tega. Bodi IN, ne OUT. Jaz sem totalno out, nimam nič od naštetega.
Kljub, recimo, zadostnemu znanju o nutricionizmu, zdravemu življenjskemu slogu, zenu, prani, nirvani in o drugih eteričnih bleščicah, si bom na hladilnik (napolnjenim z vsem zelenim, od svetlo do temno in turkizne) obesila nekaj koristnih opomnikov.
Recimo.
Ni treba vse krožnike na koncu (do sijaja, blink) pomazati s kruhom. Saj imamo pomivalca.
Nutela ni jed na žlico. Kikirikijevo maslo tudi ne. Kaj?! In od kdaj?
Maslo ni tvoj najboljši prijatelj. Ni potrebe, da se družita vsak dan. #japajejapaje
Olivno olje je zdravo pa vseeno ni treba, da ga polivaš po vsem, kar serviraš na mizo. Ko pa Jamie to vedno počne, no.
Light majoneza je še vedno majoneza. Samo malo večja važička. In slabšega okusa.
Izogibaj se vsem izdelkom na katerih piše light, diet, zero, fitness, low-fat in fat-free.
Ni vse avtomatično zdravo in dietno kar posipaš s chia semeni in kurkumo.
Korenčkova torta in višnje v zavitku so še vedno sladkarija. Ne vitamini.
Breskov gosti sok ni sadje in tudi ni napitek, ampak že ornk desert.
Pohanje v kokosovem olju je še vedno pohanje. Fino pohanje.
Ne se matrat z dietami kot so – sadni dan, kivi dan, postni dan, hitra dieta, do popolne postave v desetih dneh dieta, magična dieta. Nisi David Copperfield.
Grickanje kokic, čipsa, piškotov in obnohtne kožice zvečer pred televizijo ni zdrava situacija. Reši jo.
Ne pretiravaj. Ne pojej uboge tri oreščke za zajtrk in tri liste solatke za kosilo, ker boš zvečer napadla cel hladilnik in pojedla vse kar poseduješ in to skupaj z dušo in embalažo.
Uf, naporen opomnik.
Z vsemi ukrepi in napovedanim bojkotom mamastemu videzu pričnem takoj, ko se vrnem z dopusta. Hešteg prisežem.
Ker pa trenutno uživam na zasluženem morju zaenkrat brez kančka slabe vesti jem beli puhasti kruh z najboljšo pašteto (ajebiga), stabilno mamasto stojim (noge v razkoraku, roki v boku), fokusirano strmim v moji dve mali driskici, se smejim (sama sebi) in pošiljam mastne, sočne in vam, alergičnim na gluten, brezglutenske poljubčke z najljubšega konca sveta.
Pozdravček z otoka!
