KOMENTAR
Žoga učinkovitejša kot Rdeči križ in Karitas
Juanu Mati so se pridružili tudi donatorji Mats Hummels, Girogio Chiellini, Šindži Kagava in Aleksander Čeferin.
Odpri galerijo
LJUBLJANA SLOVENIJA 14.10.2011 JERNEJ SUHADOLNIK FOTO: JOZE SUHADOLNIK
Gostitelje mundiala je opazno prevzel nogomet, tako bo najmanj do nedeljske tekme med Španijo in Rusijo. Čempionat mira resda ni vse, o čemer bi se v zadnjih dneh pogovarjali Rusi. Zanimivejše polemike so staranje prebivalstva, dotok ekonomskih migrantov z vzhoda in povezani izzivi največje države na svetu. Ljudje se sprašujejo, do kdaj bodo morali delati, s kakšno pokojnino bodo odšli na zaslužen oddih, v kakšni državi bodo živeli in kdo bo financiral tedanjo ureditev. Kot pri nas.
Čeprav so v Rusiji zgodovinsko nizke stopnje brezposelnosti, pri življenju ohranjajo več socialnih programov in instrumentov za socialne korekcije. Gradnja optimalnega okolja za razvoj in uspeh posameznika je res bolj smiselna od vzdrževanja socialnih programov, toda vselej bo nekdo potreboval pomoč.
Najbolj inovativen pristop pri blaženju socialnih razlik pa je vnovič ponudil – nogomet. Španski novinarji večkrat poudarjajo vprašanje, zakaj selektor Lopetegui ni uvrstil na seznam Juana Mate, zvezdnika Manchester Uniteda, ki ga v zadnjih dneh selijo v Barcelono. Težko bi bilo pritrditi, da bi bilo bolje pozvati izkušenega Mato (30) denimo namesto Asensia (22), Saula (23) in Vazqueza (26). V ekipi so Isco, Silva, Thiago ...
Mata je svoje »opravil«, njegovo domačo vitrino krasijo euro, mundial, liga prvakov, evropska liga, čeprav pri 30 letih še ni rekel zadnje. Zanesljivo pa je povedal prvo besedo v še bolj plemenitem gibanju, kot je brcanje žoge. Lani je dobil zamisel, s katero želi vrniti nogometu za vse, kar mu je omogočil v življenju. Zagnal je projekt Common Goal (skupni cilj), fundacijo, ki pridobiva sredstva s pomočjo nogometnih zvezdnikov. Mata je lansko jesen navdušil za podporo nogometašem in njihovih družin iz najrevnejših okolij tudi predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, ki je postal donator enako kot Mats Hummels, Giorgio Chiellini, Šindži Kagava in drugi – prispevajo po odstotek svoje bruto plače. »Le skupaj lahko premaknemo svet,« trdi Mata, ki bo fundaciji prispeval 80.000 evrov na leto.
Nogometaš s španskega severa ne bo rešil sveta, prinaša le zanimivo sporočilo in špekulacijo, ki bi jo najlažje opisali s primerom Slovenije. Če bi vsak delovno aktiven prebivalec prispeval v poseben sklad odstotek povprečne bruto plače, bi zbrali 175 milijonov evrov na leto.
S tem bi lahko na primer odkupili Mercator, pokrili stroške vseh 23 referendumov v zgodovini Slovenije (in še naslednjih 23) ali stroške plač poslancev za nadaljnjih 30 let. Če bi izbirali med smiselnimi projekti, je primerjava bolj zgovorna: Rdeči križ in Karitas na leto skupaj zbereta le devetino vsote, ki bi jo po zgledu Mate prispevali Slovenci. Ali v predvolilnem jeziku: upoštevaje letno število rojstev pri nas bi starši vsakega novorojenega otroka prejeli skoraj 9000 evrov.
Juanu Mati so se pridružili tudi donatorji Mats Hummels, Girogio Chiellini, Šindži Kagava in Aleksander Čeferin.
Čeprav so v Rusiji zgodovinsko nizke stopnje brezposelnosti, pri življenju ohranjajo več socialnih programov in instrumentov za socialne korekcije. Gradnja optimalnega okolja za razvoj in uspeh posameznika je res bolj smiselna od vzdrževanja socialnih programov, toda vselej bo nekdo potreboval pomoč.
Najbolj inovativen pristop pri blaženju socialnih razlik pa je vnovič ponudil – nogomet. Španski novinarji večkrat poudarjajo vprašanje, zakaj selektor Lopetegui ni uvrstil na seznam Juana Mate, zvezdnika Manchester Uniteda, ki ga v zadnjih dneh selijo v Barcelono. Težko bi bilo pritrditi, da bi bilo bolje pozvati izkušenega Mato (30) denimo namesto Asensia (22), Saula (23) in Vazqueza (26). V ekipi so Isco, Silva, Thiago ...
Mata je svoje »opravil«, njegovo domačo vitrino krasijo euro, mundial, liga prvakov, evropska liga, čeprav pri 30 letih še ni rekel zadnje. Zanesljivo pa je povedal prvo besedo v še bolj plemenitem gibanju, kot je brcanje žoge. Lani je dobil zamisel, s katero želi vrniti nogometu za vse, kar mu je omogočil v življenju. Zagnal je projekt Common Goal (skupni cilj), fundacijo, ki pridobiva sredstva s pomočjo nogometnih zvezdnikov. Mata je lansko jesen navdušil za podporo nogometašem in njihovih družin iz najrevnejših okolij tudi predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, ki je postal donator enako kot Mats Hummels, Giorgio Chiellini, Šindži Kagava in drugi – prispevajo po odstotek svoje bruto plače. »Le skupaj lahko premaknemo svet,« trdi Mata, ki bo fundaciji prispeval 80.000 evrov na leto.
Nogometaš s španskega severa ne bo rešil sveta, prinaša le zanimivo sporočilo in špekulacijo, ki bi jo najlažje opisali s primerom Slovenije. Če bi vsak delovno aktiven prebivalec prispeval v poseben sklad odstotek povprečne bruto plače, bi zbrali 175 milijonov evrov na leto.
S tem bi lahko na primer odkupili Mercator, pokrili stroške vseh 23 referendumov v zgodovini Slovenije (in še naslednjih 23) ali stroške plač poslancev za nadaljnjih 30 let. Če bi izbirali med smiselnimi projekti, je primerjava bolj zgovorna: Rdeči križ in Karitas na leto skupaj zbereta le devetino vsote, ki bi jo po zgledu Mate prispevali Slovenci. Ali v predvolilnem jeziku: upoštevaje letno število rojstev pri nas bi starši vsakega novorojenega otroka prejeli skoraj 9000 evrov.
