NA SODIŠČU
12-krat zabodla svojo mater, sodnica pa zaprla dvorano za druge oči
Mediha Hromadžić za umor sestre Mersihe lani obsojena na 20 let zapora. Sodnica je na ponovljenem sojenju skoraj povsem izključila javnost.
Odpri galerijo
Če se bo zadnja sodna praksa mariborske sodnice Simone Murko razširila, bodo slovenska sodišča poslej prazna. Vsaj kar zadeva predstavnike sedme sile in drugo javnost. Okrožna sodnica je namreč nedavno s sklepom, pod katerega je sicer podpisan celotni sodni senat z drugim sodnikom Boštjanom Polegekom in tremi sodniki porotniki na čelu, domala povsem izključila javnost s ponovnega sojenja (sicer obsojeni) morilki Medihi Hromadžić.
»Javnost bo izključena pri zagovoru obtožene, pričanju psihiatra Mladena Vrabiča in oškodovanke Iznade Hromadžić,« je na vsesplošno presenečenje začela sodnica. A to je bil le začetek, saj je Murkova v nadaljevanju naštela še ducat prič, ki jih bodo ponovno zaslišali, a tokrat za zaprtimi vrati sodne dvorane. Da del sojenja poteka za zaprtimi vrati, je bila praksa že doslej, vendar le v delu, ko so govorili o intimnih delih življenja bodisi obtožencev bodisi oškodovancev. Toda po oktobrski noveli zakona o kazenskem postopku, tako sodnica Simona Murko, se lahko o (ne)tajnosti postopka izrečejo tudi obtoženci in oškodovanci.
Če je okrožna državna tožilka Tadeja Majcen še predlagala izključitev javnosti, ko bo na prostor za priče stopil izvedenec psihiatrične stroke mag. Mladen Vrabič, pa je bila obtožena Mariborčanka Mediha Hromadžić neizprosna do predstavnikov medijev: »Ne. Ne želim nobenih novinarjev.« Tudi njena mati Iznada, slednjo je marca predlani poskušala umoriti, je zahtevala podobno, a naposled le popustila: »Ne želim novinarjev, ko bom jaz pričala.« Sodnica je njuno željo upoštevala, a sočasno javnost izključila tudi s pričevanja ljudi, ki bodo kar koli povedali o družinskih razmerah, ki so pred umorom sestre dvojčice Mersihe Hromadžić vladale v družini.
Zato pa je Iznada Hromadžić, ki jo je umora in poskusa umora obtožena hčerka med napadom najmanj dvanajstkrat zabodla, slednjo tudi nedavno poskušala braniti, čeprav jo je sodnica le pozvala, da se opredeli glede (ne)prisotnosti javnosti na sojenju. »Morala je biti v hudi stiski,« je začela mama obtožene, a jo je sodnica prekinila, da bo svojo izpoved podala pozneje. Tudi sicer je bilo čutiti, da je mama hčerki oprostila, kot je tudi sama dejala na prvem sojenju, ki je še bilo javno, in se je tudi tokrat odpovedala možnosti, da bi zoper hčerko priglasila premoženjsko-pravni zahtevek in od nje zahtevala odškodnino za povzročene telesne in duševne bolečine.
Če se bo tovrstna praksa o izključevanju javnosti s sojenj zaradi razkrinkanja družinskih vezi in drugih družinskih intimnosti zares naselila v slovenske sodne dvorane, bo poslej le malo procesov z medijsko prisotnostjo. Slovenija namreč slovi po tem, da je večina najhujših kaznivih dejanj storjena znotraj ožjega družinskega kroga.
12-krat je zabodla svojo mater.
»Javnost bo izključena pri zagovoru obtožene, pričanju psihiatra Mladena Vrabiča in oškodovanke Iznade Hromadžić,« je na vsesplošno presenečenje začela sodnica. A to je bil le začetek, saj je Murkova v nadaljevanju naštela še ducat prič, ki jih bodo ponovno zaslišali, a tokrat za zaprtimi vrati sodne dvorane. Da del sojenja poteka za zaprtimi vrati, je bila praksa že doslej, vendar le v delu, ko so govorili o intimnih delih življenja bodisi obtožencev bodisi oškodovancev. Toda po oktobrski noveli zakona o kazenskem postopku, tako sodnica Simona Murko, se lahko o (ne)tajnosti postopka izrečejo tudi obtoženci in oškodovanci.
Če je okrožna državna tožilka Tadeja Majcen še predlagala izključitev javnosti, ko bo na prostor za priče stopil izvedenec psihiatrične stroke mag. Mladen Vrabič, pa je bila obtožena Mariborčanka Mediha Hromadžić neizprosna do predstavnikov medijev: »Ne. Ne želim nobenih novinarjev.« Tudi njena mati Iznada, slednjo je marca predlani poskušala umoriti, je zahtevala podobno, a naposled le popustila: »Ne želim novinarjev, ko bom jaz pričala.« Sodnica je njuno željo upoštevala, a sočasno javnost izključila tudi s pričevanja ljudi, ki bodo kar koli povedali o družinskih razmerah, ki so pred umorom sestre dvojčice Mersihe Hromadžić vladale v družini.
Zato pa je Iznada Hromadžić, ki jo je umora in poskusa umora obtožena hčerka med napadom najmanj dvanajstkrat zabodla, slednjo tudi nedavno poskušala braniti, čeprav jo je sodnica le pozvala, da se opredeli glede (ne)prisotnosti javnosti na sojenju. »Morala je biti v hudi stiski,« je začela mama obtožene, a jo je sodnica prekinila, da bo svojo izpoved podala pozneje. Tudi sicer je bilo čutiti, da je mama hčerki oprostila, kot je tudi sama dejala na prvem sojenju, ki je še bilo javno, in se je tudi tokrat odpovedala možnosti, da bi zoper hčerko priglasila premoženjsko-pravni zahtevek in od nje zahtevala odškodnino za povzročene telesne in duševne bolečine.
Če se bo tovrstna praksa o izključevanju javnosti s sojenj zaradi razkrinkanja družinskih vezi in drugih družinskih intimnosti zares naselila v slovenske sodne dvorane, bo poslej le malo procesov z medijsko prisotnostjo. Slovenija namreč slovi po tem, da je večina najhujših kaznivih dejanj storjena znotraj ožjega družinskega kroga.