25 sta jih peš vodila čez mejo

Vsaj tri leta zaporne kazni grozi državljanoma Pakistana, ki so ju policisti 17. avgusta lani prijeli na Gorjancih, točneje pri Šutni, v skupini številnih državljanov Bangladeša. Policisti so ugotovili, da sta bila 27-letni Rizwan Muhhamad in 18-letni Khaw Ismail tista, ki sta tihotapila tujce čez mejo.

Preiskava je pokazala, da sta jih prevzela v Veliki Kladuši v Bosni, njihov cilj pa je bila Italija. Če bi jima uspelo, bi za vsakega migranta dobila od 400 do 500 evrov, torej bi vsak le z enim prevozom zaslužil okoli 11 tisoč evrov, plačilo pa bi se sprostilo ob uspešnem prihodu v Italijo, kot je zdaj v navadi.

A se je zalomilo na slovensko-hrvaški meji. Ponoči so namreč policisti Policijske uprave (PU) Novo mesto nadzirali državno mejo in pri naselju Hrastek na območju občine Krško prijeli omenjene tujce. Na podlagi analize odvrženega mobilnega telefona in zaslišanja migrantov so ugotovili, da sta bila prav državljana Pakistana tista, ki sta preostale tujce nezakonito vodila čez mejo.

»Kriminalisti so ju s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države privedli k preiskovalnemu sodniku. Dva državljana Bangladeša sta zaprosila za mednarodno zaščito in sta bila nastanjena v azilni dom, druge državljane Bangladeša pa smo v skladu s sporazumom predali hrvaškim varnostnim organom,« so ob prijetju sporočili s PU Novo mesto.


Pred dnevi sta Pakistanca stopila pred roko pravice. »Kot člana hudodelske združbe sta za plačilo nezakonito poskušala prepeljati prek meje več tujcev brez dovoljenj za prebivanje v Sloveniji, ki so za pot plačali vsak po 1600 evrov. Da sta prav onadva tista, ki sta peljala državljane Bangladeša proti Italiji, sta povedala dva zaslišana migranta, prav tako so v bližini našli odvržen telefon, ki sta ga uporabljala, v njem pa je bil kontakt Selim, ki je očitno usmerjal skupino in organiziral celotno pot. Iz dosedanjih postopkov se je že večkrat pokazalo, da pri organizirani poti državljanov Bangladeša sodelujejo Pakistanci, tako kot v tem primeru,« je izpostavila višja državna tožilka Barbara Jenkole Žigante, ki na predobravnavnem naroku niti ni imela možnosti predstaviti »ponudbe« v primeru priznanja krivde, saj sta obtožena že vnaprej dejala, da krivde ne priznata, ker da sta tudi sama le dva izmed skupine, ki je želela v obljubljeno deželo.


Zato bo potrebno sojenje, na katerem pa naj bi po predlogu obrambe zaslišali tudi migranta, ki sta obremenila obtožena, a vprašanje je, kje ju bodo sploh našli. Sicer sta bila oba že zaslišana v sklopu nujnih preiskovalnih dejanj, a brez navzočnosti zagovornikov obtoženih, čeprav sta odvetnika čakala pred vrati razpravne dvorane, kar je po njunem mnenju kršitev postopka.