Abortivni lobi: Patru Tadeju grozijo s smrtjo

LJUBLJANA – »Moji odvetniki so v spis predložili dokaze o grožnjah s smrtjo in te grožnje povezali s tem montiranim sodnim postopkom. Gre za grafit pred hišo mojega stalnega bivališča,« je po koncu včerajšnjega naroka povedal obdolženi Tadej Strehovec.

Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je pred polno dvorano podpornikov nadaljevalo sojenje patru in tajniku Slovenske škofovske konference, ki se je na zatožni klopi znašel zaradi domnevnega širjenja nestrpnosti in sovraštva. Med obdolženimi je tudi pravna oseba Zavod za kulturo življenja, ki jo zastopa Strehovec in ki upravlja spletni portal 24kul.si. Ovadilo ga je 15 ljudi, ki so se znašli na seznamu »abortivnega lobija«, ker naj bi kot ustanovitelj oziroma direktor Zavoda Kul.si in urednik spletne strani 24kul.si pred dvema letoma objavil članek z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotujejo pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov. Na seznamu je sicer 264 oseb, zagovornikov pravice do splava, in 13 nevladnih organizacij, ki so v pismu državnemu vrhu protestirale zaradi molitev pripadnikov zavoda Božji otroci pred ginekološko kliniko v Ljubljani in zahtevale, da zaščitijo pravice ženske. Članek je bil opremljen tudi s fotografijo, na kateri je ob nosečniški trebuh prislonjena pištola.

Bistveno vprašanje, ki ga želi razčistiti sodišče, je, »ali je podan primer ekskulpacijskega razloga, ali je šlo torej za objavo na spletni strani, ki omogoča objavo v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora«. Sodnica je sledila predlogu pooblaščencev oškodovancev, naj pridobi vpogled v dnevniške zapise od švicarskega ponudnika internetnih storitev. Kot je pojasnila, je pridobljene informacije posredovala izvedencu, ta bo svoje mnenje dopolnil.

Zagovornik obdolženega Urban Mate je včeraj v spis vložil dva članka, objavljena novembra lani, »ki kažeta, da se Strehovcu grozi s smrtjo. Kažeta na konkretno ogrožanje v konkretnem svetu.« Sodnica je odvrnila, da so listine lahko predmet katerega drugega kazenskega postopka in da je že tožilka podala podoben predlog v tem kazenskem postopku, ko je šlo za grožnje enemu od oškodovancev, in sicer Mitji Blažiču. Tudi tožilka je včeraj te listinske dokaze vložila v spis.

Je pa sodnica zavrnila dva dokazna predloga obrambe, in sicer postavitev izvedenca za medije in izvedenca za religije, ki bi lahko predstavil katoliški pogled na splav. »Pogled na splav sploh ni sporen. Katoliki imajo vso pravico za svoj pogled na to družbeno občutljivo temo. A članek se ukvarja izključno s pogledom pobudnikov, ki se zavzemajo za ustavno pravico o svobodi glede odločanja o rojstvu otrok,« je poudarila sodnica. Odzvala se je tudi na dokazni predlog obrambe. Gre za memorandum nekdanjega ustavnega sodnika Boštjana M. Zupančiča o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Anan proti Nemčiji. »Piscu se je primerila nerodnost, ko je zapisal, da je šlo za civilno zadevo. To ne drži, šlo je za kazensko zadevo, postopek pa je stekel zaradi sodbe v kazenskem postopku,« je pojasnila sodnica. Kot je po naroku povedala tožilka Ana Kirn, je »sodnica sama poudarila, da pravica do svobode govora ni absolutna, kar je naše sodišče in tudi Evropsko sodišče že večkrat poudarilo«.