Abramov med sojenjem večkrat utrujeno zaprl oči

Na celjskem okrožnem sodišču se je z zaslišanjem sodnih izvedencev balista in psihoterapevta ter priče Gašperja Heybala iz podjetja 365 Plus, ki prodaja orožje, nadaljevalo sojenje Sebastienu Abramovu, ki mu obtožnica očita umor nekdanje punce, 26-letne Sare Veber s Pernovega pri Žalcu, 15. marca 2015.

Odnos Sare Veber in Abramova ni bil tako bleščeč, kot ga poskuša prikazati obdolženi, ugotavlja izvedenec psihoterapevt. FOTO: Osebni arhiv

Heybal je potrdil, da se mora puška, zato da se naboji ne zatikajo, repetirati približno 500-krat, vendar pa to ni napaka. Abramov se je v preiskavi namreč zagovarjal, da se mu je puška sama sprožila med čiščenjem oziroma med repetiranjem, oziroma da je Saro ustrelil po nesreči, saj je bil prepričan, da v puški ni nabojev.

»Poklical me je tri dni pred dogodkom in rekel, da je s puško nekaj narobe, da bi jo moral prinesti nazaj,« je navajala priča. Potem pa je le dva dni po Sarini smrti znova poklical in preklical naročilo dodatkov. »Napadel me je z besedami, da je bila puška kriva, da je ustrelil punco in kaj se grem, čez kakšnih 14 dni pa me je znova poklical in mi povedal, da je psihično povsem uničen,« je še navajala priča, ki je zatrdila, da se puška nikakor ne more sprožiti sama, repetira pa se prazna.

Je Sara prijela za ustje puške?

Balistični izvedenec Tomaž Korbar je povedal, da je Abramov ustrelil Vebrovo s polavtomatsko puško, pred ustrelitvijo pa naj bi oškodovanka držala v rokah ustje cevi puške. Tega kot izvedenec ni mogel izključiti, saj bi morala glede na vstopno rano imeti malo nenavadno držo. A Sara na rokah ni imela dimnih kolobarjev od smodnika, je bilo slišati. Kot je zatrdil, je Abramov kršil vsa pravila varnega ravnanja z orožjem, saj se ni prepričal, ali je v puški naboj, še več, nabojnik je bil poln, ne bi je smel usmeriti v človeka.

Zelo jasen in ekspliciten pa je bil izvedenec psihološke stroke Matjaž Cupak. Ugotovil je, da so njegove intelektualne sposobnosti na nižji povprečni ravni, da je njegova čustvena struktura nezrela, da je veliko prikrivanja, kontrole emocij. »Obramba zajema značilnosti grandioznosti, narcisoidnosti in distanciranja ob hkratni razcepljenosti, kar kaže, da je slabo prilagodljiva osebnost,« je navajala priča. Abramov ima identitetne težave, »ki jih polni z vznemirjenji, da ne bi doživel občutkov sramu. Od tod ekscesno vedenje,« je prepričan izvedenec.

»Obžaloval je dogodek, a se je hkrati od njega distanciral. Bolj ga boli, da je bil zapuščen, kot sam dogodek. Smrt bližnjega, sploh če smo povzročitelji, nas za vedno zaznamuje, spremenimo se osebnostno. Tega je pri njem zelo malo,« je povedal izvedenec. Kar zadeva njegov odnos s Saro, je bilo po eni strani veliko idealiziranja, po drugi pa veliko informacij drugih oseb o njunem odnosu.

»To je neskladno, ta idealizacija odnosa do Sare, ko pa je na drugi strani ona na skrivaj snemala, očitala varanje, dekadentni življenjski slog. Njuna zveza očitno ni bila idealna.« Slišali smo še, da je odvisen od odnosov, privlačijo pa ga osebe, ki ga navdušujejo ali potrebujejo. »Oni polnijo to njegovo praznino, to sramovanje lastne identitete. Poleg tega pa težko prenaša zavračanje, v tem primeru lahko odreagira jezno,« je razlagala priča. Kot primer nenavadnega vedenja je navedel, da je bil po dogodku takoj hospitaliziran, a je že dva dni kasneje klical prodajalca orožja in se pogovarjal o vrnitvi kupnine.

Teatralnost

»To ni običajno, saj so osebe ob takšni izgubi običajno zelo potrte. Priče v sodnem spisu govorijo tudi o njegovem teatralnem vedenju na pogrebu. Občutki krivde pri takšnem dogodku so zelo močni, zato ta slika kaže na patološkost, neempatičnost, ni opaziti občutkov krivde, obžalovanja,« je še pojasnil Cupak. Kot je poudaril, se mu je prvič zgodilo, da je nekdo tako idealiziral vse, kar se mu je dogajalo v življenju, od otroštva dalje, »ko pa sem ga soočil z besedami drugih ljudi, je takoj začel diskreditirati.

Torej vse je dobro, ko pa je kaj narobe, je pa vse narobe. To sem prvič doživel. Človek se v takem stanju po smrti ljube osebe sreča z nepopolnostmi, spodbudi nas, da se izboljšamo, tega pri njem ni.« Sojenje se bo z zaslišanjem izvedencev medicinske in psihiatrične stroke nadaljevalo 17. junija.