Abramovu odpravili pripor za odrezano roko

Če Sebastienu Abramovu nad glavo ne bi visela obtožnica za umor njegovega takrat 25-letnega dekleta Sare Veber, bi bil danes svoboden in na vnovično sojenje v zadevi odrezana roka ne bi prihajal v spremstvu pravosodnih policistov. 31. julija mu je namreč senat okrožnega sodišča s sklepom odpravil pripor v zadevi odrezana roka, kjer je bil vse od 6. januarja 2019, in mu hkrati odredil nov pripor, tokrat zaradi kaznivega dejanja umora.

Ponovitvena nevarnost

Kot nam je pojasnil njegov zagovornik Mitja Pavčič, to v bistvu pomeni, da primer odrezana roka ni več priporna zadeva in kot taka tudi ni več prednostna. Že na začetku prvega sojenja v zadevi odrezana roka so tako zapisali tudi v sodni spis, razlika je le v tem, da sta bili kot razlog za pripor navedeni ponovitvena nevarnost in begosumnost, na kar pa se je Pavčič pritožil in bil uspešen. »Tokratni pripor je odrejen iz razloga ponovitvene nevarnosti,« je povedal Pavčič.

Kot je znano, je višje sodišče sodbo v enem najbolj razvpitih sojenj pri nas razveljavilo in vrnilo v ponovno presojo okrožnemu sodišču. V prvo so zaradi poskusa goljufije na račun petih zavarovalnic, s čimer bi si protipravno pridobili več kot milijon evrov odškodnin, Abramova obsodili na tri leta zapora, njegovo zaročenko Julijo Adlešič, ki si je v ta namen, kot navaja obtožnica, s krožno žago namerno odrezala levo roko v zapestju, na dve leti zapora, njegovega očeta Gorazda Colariča na pogojno kazen eno leto zapora s preizkusno dobo dveh let, medtem ko so vseh očitkov iz obtožnice oprostili Abramovovo mamo Tinko Huskić Colarič.

Po navodilih višjega sodišča bo sodišče tako znova prečesalo dogodke, ki so se zgodili 4. januarja 2019, ko si je na dvorišču Colaričevega domovanja na Velikem Osolniku in z njegovo žago Julija odrezala levo roko. Ta sicer že ves čas sojenja vztraja, da je tistega dne žagala veje, ko ji je z levega boka v levo ramo in del hrbta skočil nemški ovčar, zaradi česar je padla naprej na žago in si odrezala roko. Višje sodišče je po pritožbah z vseh strani ugotovilo, da je bila obdolženim kršena pravica do obrambe. Na ponovljenem sojenju bo treba postaviti izvedenca biomehanske stroke, ki bo poskušal odgovoriti na vprašanje, ali bi se nesreča v takih okoliščinah lahko zgodila tako, kot opisuje prvoobtožena Julija Adlešič, opraviti pa bo treba še praktičen preizkus žaganja z isto žago, postavljeno na mizo, zaseženo na kraju krvavega dogodka. Prav tako je višje sodišče pokimalo predlogu obrambe, naj se na ponovljenem sojenju izvede preizkus žaganja na človeškem truplu. Prvostopenjsko sodišče je namreč ta predlog zavrnilo, saj da je bil preizkus opravljen že na lesu in svinjskih nogicah. Zaradi razporeditev tkiv pa tudi debeline kosti same tačke niso primerljive s človeško podlaktjo, zaradi česar je ostalo nepojasnjeno, kako hitro se prereže roka in kakšen je dejansko rez v primeru hitrega spuščanja žage pri visokih obratih.

Zamenjal odvetnika

Nenavaden primer, v katerem smo doživeli tudi zaroko, je vzbudil interes svetovnih medijev pa tudi turških filmskih ustvarjalcev, ki naj bi se zanimali za snemanje nadaljevanke po tej krvavi zgodbi.

In medtem ko zadeva odrezana roka, v kateri bi se pred sodnimi počitnicami moral odviti predobravnavni narok, pa so datum začetka sojenja premaknili na september, saj je Colarič vmes svojega odvetnika Petra Prusa Pipuša zamenjal za Marka Makuca, ni več priporna zadeva, pa bo mogoče celjsko okrožno sodišče končno le razpisalo predobravnavni narok v zadevi umora Sare Veber, saj je z odreditvijo pripora ta postala prednostna. 15. marca 2015 je namreč pod strelom iz polavtomatske puške umrla Sara Veber s Pernovega pri Žalcu. Ustrelil jo je njen fant Abramov, ki se je takrat imenoval Sebastijan Colarič. Ta ves čas trdi, da se je puška sprožila po nesreči, medtem ko je z njo rokoval, tožilstvo pa je spisalo obtožnico za umor na grozovit oziroma zahrbten način. Spisali so jo decembra 2020, aprila letos pa je postala pravnomočna. Vse od takrat se ni zgodilo nič, čeprav zakon predvideva, da mora biti predobravnavni narok razpisan v dveh mesecih od pravnomočne obtožnice.