Ali država morebiti čaka, da umrem?

Miroslav Moravec, ki so ga maja 2019 ugrabili trije migranti in ga šest ur zvezanega prevažali v prtljažniku njegovega avtomobila, od Republike Slovenije terja 45 tisočakov. Pravda se je začela spomladi 2022, sodišče je zaslišalo tožnika, mejna policista, opravilo je delno rekonstrukcijo dogajanja, da bi se prepričalo, ali je iz opisanega položaja v avtomobilu res lahko videl vse to, kar trdi. Nato pa je sojenje zastalo.

Od zadnje obravnave sta minili dve leti in pol, vmes se je na zadevi po naših podatkih zamenjala sodnica. Moravec, ki bo čez dober mesec praznoval 85. rojstni dan, pa se sprašuje, »ali država morebiti čaka, da umrem«, povzema besede razočaranega Belokranjca njegov pooblaščenec odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji.

Na dvorišču ljubljanskega okrožnega sodišča so opravili delno rekonstrukcijo, da so se prepričali, da je ugrabljenec med vožnjo lahko videl iz prtljažnika. FOTO: Marko Feist

Takrat 79-letnika iz Malega Nerajca so 8. maja zjutraj pred petimi leti ilegalni prebežniki presenetili v njegovem vinogradu in ga pod grožnjo z nožem strpali v prtljažnik njegovega avtomobila. Zvezali so ga, pokrili z odejo ter se odpeljali. Vsake toliko časa je lahko pogledal izza odeje in, kot je poudaril na ljubljanskem okrožnem sodišču, prepoznal kar precej krajev v bližini svojega doma, tudi most na mejnem prehodu Sodevci, ki loči Slovenijo in Hrvaško. Ugrabitelji so ga šele blizu italijanske meje po nekaj urah vožnje odvezali in pustili v avtomobilu, sami pa nadaljevali proti Italiji.

Na zadnjem naroku predlagal

Moravec je odšel do najbližje hiše, od koder so o dogodku obvestili policijo. Stekla je bliskovita policijska akcija, tri prebežnike so še isti večer prijeli italijanski policisti ter jih predali slovenskim kolegom. Vsi trije so bili obsojeni na 21 mesecev zapora ter petletni izgon iz države.

A za priletnega Belokranjca se s tem zgodba ni končala. Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj mu je priznala odškodnino v znesku 4500 evrov, s tožbo od države terja še 45.500 evrov, saj je ugrabitev pri njem pustila posledice na zdravju, tako fizičnem kot psihičnem. Kot pojasnjuje njegov pooblaščenec, odvetnik Novak, je država dolžna zagotoviti splošno varnost, kar pomeni, da je upravičena izvajati ukrepe za zagotavljanje takšne varnosti. Ugrabitve sploh ne bi bilo, če bi Republika Slovenija na meji s Hrvaško vzpostavila nadzor, kot ga je dolžna, je prepričan. Tako pa so ugrabitelji, pojasnjuje, s tožnikom kar dvakrat prečkali mejo med Hrvaško in Slovenijo, ne da bi jih kdo ustavil ali preveril dokumente.

Država po drugi strani očitke zavrača in trdi, da je v času, ko maloobmejni prehod ne obratuje, zapornica spuščena, tako da prehod sploh ni bil mogoč. Da sta vestno opravljala mejno kontrolo, sta na sodišču zatrdila tudi policista z mejnega prehoda Sodevci. Po njunih besedah ni mogoče, da bi lahko kdo šel neopazno mimo njiju, kot trdi Moravec, saj sta tam ves čas. Prav tako hrvaški policist.

Odvetnik Novak je na zadnjem naroku predlagal, naj sodišče pridobi posnetke videonadzornih kamer na omenjenem prehodu, s katerim bi se lahko potrdile Moravčeve navedbe. A ker posnetkov ne hranijo več, odvetnik vztraja pri zaslišanju priče in postavitvi izvedenca avtomobilske stroke glede vprašanja, ali je prišlo do poškodbe podvozja vozila ob nasedanju na štor, pri izvedencu cestnoprometne stroke pa o tem, kako Googlova aplikacija pelje v Italijo iz Starega trga oziroma z lokacije tožnika, ter naj opravi rekonstrukcije poti. Na tak način želi potrditi trditve svojega varovanca, da so ga ugrabitelji dejansko peljali čez mejo tam, kjer trdi. Ali bo sodišče ugodilo predlogu odvetnika, še ni znano. Glavna obravnava je razpisana za 22. januar.