Balkanski bojevnik drvi v zastaranje
Verjetnost, da bo kazenska zadeva Balkanski bojevnik pravnomočno zaključena do 26. novembra letos, se iz obravnave v obravnave manjša. Vnovično, že tretje sojenje zoper 12 obtoženih, se vsebinsko, torej z zaslišanjem prič ter presojanjem posameznih dokazov, ni še niti začelo.
Vse od konca novembra lani, ko so morali obtoženi spet priti na sodišče, so se vse vpletene strani med drugim ukvarjale tudi s tem, ali oziroma katere dokaze bi moralo sodišče izločiti iz obsežnega sodnega spisa (sestavljen je namreč kar iz 28.000 listovnih številk). Odločitev glede tega je ljubljanska okrožna sodnica Marjeta Dvornik, ki predseduje petčlanskemu sodnemu senatu, sporočila šele včeraj.
Vpletenim v zadevo Balkanski bojevnik so organi pregona očitali, da naj bi na veliko trgovali s kokainom in organizirali prevoze iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja. Drogo naj bi tudi prek Republike Južne Afrike tihotapili v Slovenijo in nato Italijo, poleg tega naj bi bili povezani s srbskim narkokraljem Darkom Šarićem. Vodja slovenskega kraka velezdružbe naj bi bil ljubljanski gostinec Dragan Tošić. Val aretacij je potekal že leta 2010.
Spet pregledati spis
Zoper dvanajsterico se tako v nadaljevanju ne bo smelo uporabiti del dokazov, ki so bili pridobljeni v Italiji, del tistih iz Srbije in nekaj iz Slovenije. Senat je pri načinu izločanja dokazov tokrat uporabil nekoliko drugačno tehniko, kot je bila uporabljena junija 2012, ko se je sodna saga šele dobro začela. »Izločali smo samo tisto, kar je vir dejstev in kar se šteje kot dokaz,« je pojasnila Dvornikova oziroma da iz spisa ni bila izločena »prav vsaka navedba, kjer je nezakonit dokaz zgolj omenjen«.
Kaj tokratna odločitev sodišča pomeni za obtožene oziroma za dokazovanje njihove krivde, si obramba in specializirani državni tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin niso bili povsem enotni. No, strinjali so se le, da bodo morali še enkrat zelo natančno pregledati ves spis, saj je bilo, kot je pojasnil Saša Ravnik, zagovornik obtoženega Dragana Beljkaša, izločeno »ogromno detajlov samih odredb in analitičnih informacij«. Kar se tiče dokazov iz Srbije, Ravnik razloži, da gredo iz spisa vsi tisti dokazi, ki so bistveni za njihov primer. Da je lahko obramba na neki način s tokratno odločitvijo sodišča zadovoljna, je bilo mogoče razumeti Janeza Koščaka, odvetnika prvoobtoženega Dragana Tošića. Meni tudi, da bi bilo treba iz spisa izločiti še kakšen dokaz, saj »da gre pri dokazih, ki so ostali v spisu, tudi za sadeže zastrupljenega drevesa«. Obramba se, kot še pojasni odvetnik Koščak, na ta sklep o izločitvi dokazov, če bo zadevo še naprej vodil isti senat, med sojenjem ne more pritožiti. Če bo zadeva prišla pred nov sodni senat, kar so zagovorniki obtoženih včeraj drug za drugim jasno in glasno zahtevali in je Dvornikova to zahtevo že predala v odločitev predsedniku sodišča Marjanu Pogačniku, pa novi zapleti niso izključeni. »Če se zamenja senat, ima obramba seveda možnost znova predlagati izločitve posameznih sodnikov, članov senata in tako naprej,« pravi Tošićev odvetnik.
Aretacije že leta 2010
Včeraj je bilo prav zato od nekaterih odvetnikov slišati mnenja, da bi morali tožilki zdaj spremeniti obtožnico oziroma iz nje izvzeti vse tisto, kar bi bilo povezano z izločenimi dokazi. Tožilka Gončinova odgovarja, da je o tem trenutno še prezgodaj govoriti, je pa skupaj s kolegico prepričana, da je v spisu kljub temu ostal »kar obsežen del dokazov, tako slovenskih kot italijanskih in srbskih«. Skratka, razlogov za to, da bi bilo dokazov premalo za obsodbo, ni. O kakršnem koli preobratu v tem sojenju po njunem mnenju tokrat ne moremo govoriti.
»Ni noben preobrat. To se je jasno vedelo že z izdajo sodbe vrhovnega sodišča. Seveda bo treba glede na odločitev tega senata pregledati spis, razčistiti, kaj ostane in kaj ne. Te dokaze, ki so izločeni, nadomestiti z drugimi dokazi v spisu,« je pojasnila Žgajnarjeva, ki je skupaj s tožilsko kolegico nasprotovala temu, da bi zadeva zdaj romala pred drug senat. Gončinova v zvezi s tem denimo spomni na izločene prepise SMS-sporočil: »Ti isti esemesi so povzeti tudi v obtožnici Specializiranega državnega tožilstva, ki ni izločena, in tudi v vseh vlogah tožilstva, s katerimi se utemeljuje očitke kaznivih dejanj obdolžencev in so ti esemesi tudi povzeti v naših vlogah. Zaradi česar meniva, da je neekonomično in nepotrebno, da bi se ta senat izločal, saj bo vsak sodnik prebral obtožnico in se tako neizogibno seznanil z vsebino teh esemesov.«
In kakšna je na koncu sploh še realna možnost, da bi zadeva Balkanski bojevnik po 12 letih dobila dokončni sodni epilog? »Predsednik sodišča lahko v kratkem času odloči o tem (zahtevi obrambe po zamenjavi senata, op. a.), saj mu ni treba študirati spisa,« ni prav nič pesimistična Žgajnerjeva. »Tožilstvo je precej optimistično,« odgovarja Koščak. In opozarja, da je ob »nespoštovanju zakona o kazenskem postopku« mogoče tudi to, da sodišče zaključi zadevo do njenega zastaranja. »Več kot evidentno je, da sodišče, potem ko se eno leto ni zgodilo nič, drvi do neke odločitve,« sklene Koščak. Spomnimo, da so vrhovni sodniki novembra 2021 razveljavili obsodilne sodbe obtoženim v tej zadevi, to pa je glede na določilo takrat veljavnega kazenskega zakonika pomenilo, da je treba zadevo v dveh letih pripeljati do pravnomočne odločitve. Sojenje zoper dvanajsterico se je, kot že rečeno, nato vnovič začelo šele novembra lani.
