Žarko, ki je zadavil Jasno, velik odvisnik od kokaina: do droge celo v priporu

Kako velik odvisnik od kokaina je nepravnomočno obsojeni morilec Žarko Gorenjc, po prepričanju hrvaške multidisciplinarne izvedenke Sanje Elizabeth Radeljak dokazuje že to, da se mu je lani do njega uspelo dokopati celo v priporu. Tam naj bi si tudi že poskušal vzeti življenje. »Ni jasno, zakaj je bil na forenziki samo 15 dni, saj mu je tam mesto. Dokazano je, da je odvisnik od kokaina,« je bila jasna.

Na ljubljansko višje sodišče, kjer v okviru glavne obravnave razčiščujejo, ali je bil Gorenjc tistega usodnega dne, 5. marca 2021, ko je s pasom kopalnega plašča zadavil svojo ženo Jasno, prišteven ali ne, je bila hrvaška strokovnjakinja, ki jo je angažirala obramba, včeraj vabljena kot priča.

Zgodilo se je v tej hiši v Dolah pri Polici. FOTO: Igor Mali

O tem, da je bil obtoženi neprišteven, je tako zelo prepričana, da je celo mnenja, da sta slovenska izvedenca Majda Zorec Karlovšek (toksikologija) in Peter Pregelj (psihiatrija) zelo slabo opravila svoje delo – ker ne bereta dovolj literature, ne spremljata novih znanstvenih dognanj in da nista multidisciplinarna.

Preglju je Hrvatica celo očitala, da ne zna računati, zaradi česar jo je ena od treh članic senata Mateja Lužovec opozorila, naj takšne vrednostne ocene takoj preneha. Na slovenskih sodiščih, kot jo je opomnila, se tega ne dela, prav tako se tistemu, ki govori, ne skače v besedo. »Prosimo, da se spoštljivo obnašate do izvedenke. Štiri ure smo vas lepo poslušali,« pa jo je opozorila druga članica senata Špela Koleta.

Storjene nepopravljive napake?

Radeljakova je na dolgo in široko opisovala, kako je prišla do svojih zaključkov. Pri izdelavi mnenja je uporabila tako imenovani pristop v obliki piramide. Ko se kronološko ozreš v obtoženčevo življenje, »kaj je bilo najprej, potem pa, kako se je končalo«. »Govorimo o obdobju od 10 do 15 let in kako so vsi ti faktorji vplivali na storitev kaznivega dejanja, njegov modus operandi, na sam način storitve kaznivega dejanja,« je razložila.

Pri njem je tako ugotovila mejno osebnostno motnjo, imenovano tudi borderline, ki se je, kot je nadaljevala, začela razvijati že v otroštvu. Začel naj bi se zapirati vase, na ljudi okoli sebe gledati črno-belo, se izogibati družbi. Da bi se pomiril, naj bi najprej začel zlorabljati marihuano, in to že proti koncu svojih mladoletnih let, v naslednjih dvajsetih letih pa še alkohol in kokain.

Vse to je, kot je pojasnila Radeljakova, na koncu vplivalo na organske spremembe v možganih. Nanje je ob pregledu obtoženega takoj posumila. Predvsem zaradi njegovega obnašanja, saj, četudi, kot smo že poročali, je delal na Banki Slovenije, »ni znal odšteti 100 minus sedem, pa nato še minus sedem«.

Ljubljanske višje sodnice (z leve): Špela Koleta, Lea Habjanič in Mateja Lužovec FOTO: Dejan Javornik

Poudarila je, da ima »Žarko Gorenjc možgane kot 65 let stara oseba«. Ker so mu zdravniki predpisovali napačna zdravila, se mu je stanje le še poslabševalo: »Bile so narejene napake, ki jih ni več mogoče popraviti.«

Ko naj bi ga pokojna Jasna tistega usodnega zgodnjega jutra prebudila iz sna, naj bi, meni Radeljakova, prišlo do »izjemno bizarne situacije«.

Obtoženi naj bi to doživel kot napad nase. Da je tako odreagiral, kot je, pa gre vzroke, tako strokovnjakinja, iskati v organskih spremembah možganov. Meni, da je šlo za »zelo nenavaden umor«, saj je imel takrat na voljo nož, morda pištolo ali kakšno drugo orodje, a je ženo ubil na zelo redek način. »Zato menim, da je bil v trenutku kaznivega dejanja neprišteven. Taka oseba se ne zaveda bolezni in je nekritična do nje. Potrebuje resno psihiatrično zdravljenje.«

Če da, je posnifal zelo malo

Tako Zorec Karlovškova kot Pregelj sta vztrajala pri svojem mnenju. Za psihiatra ni dvoma, da, ne glede na to, ali ima obtoženi organsko ali katero drugo vrsto osebnostne motnje, to ne vpliva na njegove zaključke glede prištevnosti (da je bila ta zmanjšana, a ne bistveno). Kar se tiče sprememb v možganih, je pojasnil, da iz izvida radiologa ni mogoče sklepati, da so se spremembe v njih začele odvijati vsaj 5 do 10 let pred slikanjem: »Radiolog zaključuje, da gre za kronične spremembe. Če bi bile en teden pred slikanjem, bi jih radiolog opisal kot akutne.«

Zorec Karlovškova je Radeljakovi prav tako nasprotovala. Ker je Hrvatica v mnenju zapisala, da je Gorenjc en gram kokaina po črticah posnifal v razmiku več ur, jo je slovenska izvedenka vprašala, ali je »s tem navedbe obtoženega vzela kot dokaz«.

Slovenska izvedenka je namreč sklep, kaj bi lahko tistega dne zaužil, naredila le s pomočjo rezultatov toksikoloških preiskav, ki so bile opravljene 24 ur po dogodku. In ker v krvi ni bilo zaznati benzoilekgonina (glavnega metabolita kokaina), je po njenem mnenju malo verjetno, da bi Gorenjec kokain sploh zaužil, če pa že, ga je zelo malo. Kar se tiče alkohola, ki naj bi ga Gorenjc spil ob vsakem snifu, pa teh njegovih trditev ni mogla izključiti.