V ZAPOR
Bavčarju nova zaporna kazen
Igor Bavčar je bil obsojen na dve leti in pol zapora. Od oktobra 2017 že prestaja eno kazen.
Odpri galerijo
Igor Bavčar na izrek sodbe ni prišel. FOTO: Nataša Čepar
KOPER – Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in Miroslav Golubić, prvi mož povezane družbe Maksima Holding, sta včeraj dočakala odločitev kopskega okrožnega sodišča, ki je obema izreklo zaporni kazni. Bavčarju dve leti in pol, Golubiću leto in osem mesecev.
Bavčar bo moral ob upoštevanju že izrečene petletne zaporne kazni po do zdaj še nepravnomočni sodbi v zaporu skupno odsedeti sedem let in pet mesecev (enotna kazen je za mesec dni krajša od seštevka obeh kazni). Kazen za prvo obsodbo v zadevi Istrabenz je začel prestajati oktobra 2017.
Ne Bavčar ne Golubić se razglasitve sodbe nista udeležila, njuna obramba pa je že na ponedeljkovem naroku napovedala pritožbo, če ju sodišče ne bo oprostilo. Tudi sama sta krivdo vseskozi zavračala. »Moje delovanje je bilo vselej usmerjeno v korist Istrabenza,« je dan pred izrekom sodbe dejal Bavčar.
Po njegovih besedah kriminalizirani posel z delnicami Intereurope ni odstopal od podobnih drugih, ki so jih družbe sklepale v tistem obdobju. Namen je bil pridobiti sredstva za financiranje Istrabenza pri načrtovanem prevzemu Petrola. Anka Kozamernik, Golubićeva odvetnica, je pojasnila, da je tožilstvo posel z Intereuropinimi delnicami obravnavalo zunaj konteksta.
Obstajal je tudi drugi del posla, in sicer ko je Istrabenz decembra 2007 odkupil delnice Intereurope od Banke Celje, jih takoj spet prodal nazaj in jih potem znova odkupil junija 2008. »V resnici je šlo za fiktivne posle, s katerimi je Banka Celje, ki je bila v odnosu do Istrabenza že maksimalno izpostavljena, omogočila Istrabenzu nov kredit, najprej za 14 milijonov, nato pa še za deset milijonov evrov,« je povedala.
Tožilstvo je Bavčarja in Golubića, kot je znano, vzelo pod drobnogled zaradi 3,7-milijonskega oškodovanja Istrabenza ter pridobitve koristi Maksimi Holding, kar sta storila s spornim poslom z delnicami Intereurope. Maksima Holding, ki je zdaj v stečaju, bo morala vrniti 3,1 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Igor Bavčar na izrek sodbe ni prišel. FOTO: Nataša Čepar
Bavčar bo moral ob upoštevanju že izrečene petletne zaporne kazni po do zdaj še nepravnomočni sodbi v zaporu skupno odsedeti sedem let in pet mesecev (enotna kazen je za mesec dni krajša od seštevka obeh kazni). Kazen za prvo obsodbo v zadevi Istrabenz je začel prestajati oktobra 2017.
Ne Bavčar ne Golubić se razglasitve sodbe nista udeležila, njuna obramba pa je že na ponedeljkovem naroku napovedala pritožbo, če ju sodišče ne bo oprostilo. Tudi sama sta krivdo vseskozi zavračala. »Moje delovanje je bilo vselej usmerjeno v korist Istrabenza,« je dan pred izrekom sodbe dejal Bavčar.
3,1 milijona evrov bo morala vrniti Maksima Holding.
Po njegovih besedah kriminalizirani posel z delnicami Intereurope ni odstopal od podobnih drugih, ki so jih družbe sklepale v tistem obdobju. Namen je bil pridobiti sredstva za financiranje Istrabenza pri načrtovanem prevzemu Petrola. Anka Kozamernik, Golubićeva odvetnica, je pojasnila, da je tožilstvo posel z Intereuropinimi delnicami obravnavalo zunaj konteksta.
Obstajal je tudi drugi del posla, in sicer ko je Istrabenz decembra 2007 odkupil delnice Intereurope od Banke Celje, jih takoj spet prodal nazaj in jih potem znova odkupil junija 2008. »V resnici je šlo za fiktivne posle, s katerimi je Banka Celje, ki je bila v odnosu do Istrabenza že maksimalno izpostavljena, omogočila Istrabenzu nov kredit, najprej za 14 milijonov, nato pa še za deset milijonov evrov,« je povedala.
Bavčar bo moral ob upoštevanju že izrečene petletne zaporne kazni po do zdaj še nepravnomočni sodbi v zaporu skupno odsedeti sedem let in pet mesecev.
Tožilstvo je Bavčarja in Golubića, kot je znano, vzelo pod drobnogled zaradi 3,7-milijonskega oškodovanja Istrabenza ter pridobitve koristi Maksimi Holding, kar sta storila s spornim poslom z delnicami Intereurope. Maksima Holding, ki je zdaj v stečaju, bo morala vrniti 3,1 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
