Beton je bil spolzek kot led, zavarovalnica mora plačati odškodnino
Ko je delavec na gradbišču padel, ker mu je zdrsnilo pri sestopanju z višine 60–70 cm v gradbeno jamo na ravno betonsko podlago, ki je bila zaradi cementnega mleka, ki se je izcejalo iz podlage, izjemno spolzka (kot poledenela površina), si je poškodoval stegensko mišico.
Sodišče je odločilo, da mu je zavarovalnica, pri kateri je imel njegov delodajalec zavarovano odgovornost, dolžna izplačati 3714 evrov odškodnine oziroma 3343 evrov upoštevajoč 10 odstotkov delavčeve sokrivde.
Brez lestve ali klančine
Glede na razmere in lastnosti tega betona po ugotovitvah sodišča, oprtih na mnenje izvedenca, namreč ni bilo ustrezno poskrbljeno za varno vstopanje delavcev v jamo, saj ni bilo nobene lestve, stopničke ali klančine.
Ker pa naj bi delavec sam navedel, da so delavci pogosto padali prej in potem in da po njegovem beton ni bil ustrezen, kar naj bi vedel, se sodišče prve stopnje ni strinjalo z izvedencem, da tožnik glede na svoje znanje ni mogel računati in pričakovati, da bo podlaga, na katero je stopal, tako spolzka, ampak mu je zaradi premajhne pazljivosti pripisalo 30 odstotkov sokrivde za nesrečo.
Sodišče prve stopnje je zavarovalnici naložilo, da mu mora ob upoštevanju njegovega soprispevka plačati 2110 evrov odškodnine za (ne)premoženjsko škodo z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu vrniti 2103 evrov pravdnih stroškov.
3714
evrov je znesek celotne odškodnine.
Tožnik je poskušal s pritožbo na višje sodišče dobiti višjo odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti ter strah, predvsem pa je menil, da k nesreči ni prispeval 30, ampak kvečjemu 10 odstotkov, saj je na spolzko površino, na kateri je padel, stopil prvič in ni mogel storiti ničesar, čeprav je videl pasti sodelavca.
Višje sodišče mu je delno ugodilo in mu prisodilo še 1232 evrov, znesek stroškov, ki mu jih mora zavarovalnica povrniti, pa je zvišalo na slabe tri tisočake. Meni namreč, da je sodišče prve stopnje sicer v celoti in pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, vendar je delavcu za telesne bolečine in strah glede na podobne primere v sodni praksi prisodilo prenizko odškodnino. Poleg tega je napačno sklepalo o njegovi sokrivdi.
Delavec namreč v pritožbi utemeljeno navaja, da ni jasno, kaj bi lahko storil, da bi se izognil padcu. Delavci so na betonu zaradi cementnega mleka padali in zdrsov niso mogli preprečiti, sodišče prve stopnje pa je to njegovo navedbo povzelo le deloma (da so delavci padali in da je to vedel), ne pa v celoti (da niso mogli nič storiti zoper to), zato ni prav, da ga s temi selektivno povzetimi navedbami bremeni s 30 odstotki sokrivde.
Upoštevajoč delavčevo sokrivdo je morala zavarovalnica izplačati 3343 evrov.
Zato mu je višje sodišče kot pravilno pripisalo le 10 odstotkov sokrivde, kolikor je v pritožbi priznava tudi sam. To gre na račun ocene, da bi bil lahko morda še bolj pazljiv in previden, kam in kako stopi, kot je bil. Kaj konkretno pa bi sicer še lahko storil oziroma bi moral storiti, da bi se izognil padcu (npr. da ni bil ustrezno obut, da ni uporabil ustreznih pripomočkov ...), pa ni bilo ugotovljeno.
