Bil je žaljiv, a v dobro otrok
Nesojena velenjska ravnateljica Brigita Mavec se je na sodiščih v zasebni tožbi zoper priznanega slovenskega mikrobiologa Miha Avberška zaman trudila dokazati, da je ta s svojimi izjavami zagrešil kaznivo dejanje razžalitve.
»Izhajajoč iz povzetih izhodišč je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so uvodoma citirane inkriminirane navedbe objektivno žaljive za zasebno tožilko,« so v sodbi poudarile tri višje ljubljanske sodnice Mateja Lužovec, Silvana Vrebac Arifin in Deja Kozjek. Vendar, so nadaljevale, okoliščine, da je bil dopis naslovljen na občino, pa prebran na svetu zavoda šole in da je navedbe Avberšek zatrjeval izključno v okviru izbirnega postopka za mesto ravnatelja, in sicer kot predstavnik sveta staršev in član sveta zavoda, pa po oceni pritožbenega sodišča »izkazujejo, da se je obdolženi žaljivo izrazil o zasebni tožilki pri varstvu upravičenih koristi, in sicer koristi in pravic učencev Osnovne šole Gorica, to pa je nedvomno upravičen interes, torej interes, kateremu pravni red priznava, da je vreden varstva«.
Zgodba se je začela decembra 2019 in januarja 2020, pred imenovanjem novega ravnatelja oziroma ravnateljice na velenjski Osnovni šoli Gorica. Na razpis so se prijavili trije, med njimi tudi Mavčeva. Avberšek pa je po predstavitvi vseh treh kandidatov, 8. januarja 2020, članom sveta zavoda prebral dopis, ki ga je predhodno izročil tedanjemu velenjskemu podžupanu Petru Dermolu. Urad za družbene dejavnosti na velenjski občini je namreč že sklenil, da je prav Mavčeva najbolj primerna kandidatka za mesto ravnateljice. Na koncu ni bila izbrana.
3 kandidati so se borili za mesto ravnatelja.
Tarča resnih pritiskov
V omenjenem dopisu so v oči bodli naslednji trije odlomki. Avberšek, ki ga je na sodišču zastopal odvetnik Aleš Sevšek, je med drugim zapisal: »Žal pa sem bil v tej vlogi tarča resnih, zelo spornih pritiskov, domala podkupovanja, in ob tem ugotovil, da ne edini. Razlog za te pritiske je odločitev ustanoviteljice, občine, ki prek svojih odgovornih in vodilnih politično podpira objektivno najslabšega in celo škodljivega kandidata za ravnatelja.« V nadaljevanju pa tudi, da se med tremi kandidati »daje absolutna prednost kandidatki, ki ji v svoji poklicni karieri ni uspelo narediti nobenega strokovnega napredka in, bistveno, ki ni dobro sprejeta niti znotraj učiteljskega kolektiva niti znotraj sveta staršev in je že bila zavrnjena na razpisih za ravnatelja na drugih šolah v Velenju«.
Priznani mikrobiolog je poudaril tudi: »Najhuje pri vsem pa je, da gre za kandidatko brez integritete, ki je sposobna brez kančka sramu, prek svojega zaledja, pritiskati na odločitve sveta zavoda.« In še: »Prepričan sem, da noben denar ali druge koristi ne bi bili dovolj, da bi pristali na slabega in za delo nesposobnega človeka.«
Na velenjskem okrajnem sodišču je v prid Avberšku nato pričalo več prič in glede na njihove izjave je bilo, kot menijo višje sodnice, Avberškovo sklepanje, da so poskusi vplivanja na glasovanje prihajali iz »zaledja zasebne tožilke«, utemeljeno. »Iz izpovedi imenovanih prič, ki jim je sodišče prve stopnje sledilo, namreč ne izhaja, da bi zasebna tožilka osebno poskusila vplivati na glasovanje, temveč posredno njen mož Marko Mavec,« oziroma, kot so še poudarile sodnice, tudi »mestna svetnika – znanca oziroma prijatelja zasebne tožilke«.
Obdolženi se je žaljivo izrazil o zasebni tožilki pri varstvu upravičenih koristi, in sicer koristi in pravic učencev Osnovne šole Gorica.