Bivšemu sodniku 10.000 evrov!
Več kot 13 let po odmevni aretaciji takratnega celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta in dobrih deset let po izrečeni mu večletni zaporni kazni zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja je včeraj zanj z Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) prišla vesela novica. Na njegov transakcijski račun mu bo morala Slovenija nakazati 5000 evrov za nepremoženjsko škodo (zaradi kršenja pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravice do poštenega sojenja oziroma pravica do zaslišanja prič) ter še 5000 evrov za stroške in izdatke.
Kot spomnijo sodniki v Strasbourgu, je Škobernetova obsodba na prvi stopnji decembra 2013 (pet let in pol zapora in še plačilo 19.622 evrov stranske denarne kazni) temeljila tako na izjavah Esada Ćehajiča in Marjana Salobirja kot tudi na zaseženih telekomunikacijskih podatkih. Dokazano mu je bilo, da je kot sodnik v zameno za podkupnino, ki sta mu jo pomagala dobiti Esad Ramić in Salobir, odpravil pripor Čehajiću in mednarodno tiralico. Ramić in Salobir sta to priznala že pred izrekom sodbe Škobernetu ter jo tako odnesla s pogojno zaporno kaznijo.
Nekdanji celjski sodnik se je nato brez uspeha boril, da se ju zasliši, pa tudi, da mu razpravljajoča sodnica Vladislava Lunder ne sodi več. Njegov takratni zagovornik Tomaž Bromše (ta, spomnimo, zdaj aktivno sodi domnevnim članom slovenske celice kavaškega klana) je v zvezi s tem opozarjal, da mu sodnica s tem ne omogoča nepristranskega in poštenega sojenja.
Da na prvi stopnji niso bile storjene napake, je kasneje odločilo tudi ljubljansko višje sodišče, ki je sicer septembra 2014 Škobernetu za pol leta znižalo zaporno kazen. Neuspešne so bile tudi pritožbe obrambe na vrhovno in ustavno sodišče.
26. 1. 2011
Policisti pridržijo Milka Škoberneta.
23. 12. 2013
Milko Škoberne obsojen na prvi stopnji.
22. 9. 2014
Višji sodniki mu za pol leta znižajo kazen.
Slednje se je moralo leta 2019 ukvarjati tudi z očitki, da so mu bile s tem, ko je prvostopenjsko sodišče sodbo oprlo na telekomunikacijske podatke, ki se šele po odločbi ustavnega sodišča iz julija 2014 ne bi smeli več hraniti, kršene ustavne pravice. Ocenili so, da je šlo v primeru, ko je policija preiskovala primer nekdanjega sodnika, kasneje pa tudi sodišča, za »razumno sorazmerje« med posegom v njegovo pravico do komunikacijske zasebnosti in interesom kazenskega postopka. Pri čemer so še posebno poudarili, da so slovenska sodišča med drugim upoštevala tudi ustaljeno prakso ESČP in Sodišča Evropske unije.
Pričanje soobtoženih zelo pomembno
ESČP v najnovejši odločbi zdaj pravi, da odredbe sodišč, na podlagi katerih je policija zbirala vse te podatke, niso sporne. Da pa je bil »zaskrbljujoč« takrat veljaven slovenski zakon, ki je urejal hrambo podatkov. Ta namreč ni vseboval varovalk, s katerimi bi lahko preprečili morebitne zlorabe. Določena pa niso bila niti merila za zagotavljanje sorazmernosti ukrepa v tak poseg posameznikove zasebnosti. »V času, ko so bili hranjeni pritožnikovi telekomunikacijski podatki, ta ni užival pravnega varstva, do kakršnega bi bil upravičen na podlagi konvencije (o človekovih pravicah, op. a.),« so sklenili na ESČP.
Kar se tiče Škobernetove neuspešne zahteve po zaslišanju Salobirja in Ramića, pa so dodali, da slovenska sodišča v zvezi s tem niso podala zadovoljivih razlogov. Sodnica bi se tako morala zavedati, da sta imela oba po izreku sodbe le osem dni časa za pritožbo in bi tako lahko obravnavo zoper Škoberneta preložila. Njuno pričanje pa bi bilo lahko tudi zelo pomembno, saj da sta bili edini priči, ki bi lahko potrdili ali zavrnili zagovor nekdanjega sodnika. In ker mu to ni bilo omogočeno, mu je bila kršena pravica do poštenega sojenja.
