Bojevnik zdaj po odškodnino?
Sodišče je ustavilo kazenski pregon zoper Đemajlija Mandjuko, edinega obtoženca iz primera Balkanski bojevnik, ki se po maratonskem sojenju ni odločil za priznanje krivde. Višje sodišče je v njegovem primeru sicer razveljavilo oprostilno sodbo, ki so mu je izrekli aprila lani, in konec oktobra lani zadevo vrnilo na prvo stopnjo v novo sojenje.
Kot smo poročali, je 26. novembra lani zadeva dokončno zastarala, kar pa je januarja s sklepom ugotovilo ljubljansko okrožno sodišče. Pričakovati je, da bo zdaj on tisti, ki bo sprožil postopek zoper državo zaradi časa, ki ga je preživel v zaporu. Na drugem, ponovljenem sojenju je bil namreč obsojen na triletno zaporno kazen in jo tudi odslužil.
3 leta je že odslužil za zapahi.
Poročali smo, da se je višje sodišče sicer strinjalo s tožilkama Blanko Žgajnar in Matejo Gončin iz specializiranega državnega tožilstva, da je bila oprostilna sodba za Mandjuko, ki naj bi sodeloval v hudodelski združbi pod vodstvom Dragana Tošića, ki je bila del združbe razvpitega balkanskega narkokralja Darka Šarića, prenagljena. Mandjuka je, kot je bilo prepričano tožilstvo, članom združbe dajal navodila o najemnih stanovanjih na območju Italije pa tudi o tem, kdaj se bodo preselili na drugo lokacijo, kdo bodo njihove kontaktne osebe ter kako si bodo razdelili naloge v poslu z drogo. Poleg tega naj bi varoval drogo.
A Mandjuka je torej vztrajal pri svojem, obramba pa je med drugim poudarjala, da zgolj podatek, do katerega je policija prišla s pomočjo tajno posnetih telefonskih pogovorov tedaj še osumljenih, ko je Mandjuka decembra 2008 govoril, da se bo v Italiji pridružil Miralemu Luceviću in nekaterim drugim članom združbe, ni dokaz, da je šlo za trgovino z drogo in da jim je dajal navodila v zvezi z mamilarskim poslom. Končnega odgovora, katera stran ima prav, torej nikoli ne bomo izvedeli, Mandjuka pa s tem velja za nedolžnega.
Val priznanj
Januarja lani je sicer večina bojevnikov torej priznala krivdo. Najprej sta to storila Tošić in Jakob Remškar, sledilo jima je še devet soobtoženih. To se je zgodilo po 13 letih od spektakularnih aretacij in po več različnih odločitvah sodišč, ali so bili obtoženi nekoč res med največjimi igralci pri nezakonitih poslih s kokainom v Sloveniji in v tem delu Evrope.
Edini, ki kazni v tem času ni prestal, je bil Anes Selman, saj je po prvem sojenju pobegnil v Bosno in Hercegovino. Tožilstvo mu je v zameno za priznanje krivde predlagalo tri leta zapora in 70.000 evrov stranske denarne kazni, kazen bo lahko prestajal na odprtem oddelku zapora, saj skrbi za družino in brata invalida. Tudi v tem primeru je sodišče pri izreku kazni upoštevalo predlog tožilstva, razen glede višine denarne kazni. Plačati bo moral 65.000 evrov.
Val aretacij je, spomnimo, potekal leta 2010. Na prvem sojenju je bila zaradi izločitve dokazov večina od 17 obdolžencev spoznana za nedolžne, to sodbo iz leta 2012 je razveljavilo višje sodišče.
Na drugem sojenju so bili obsojeni, višje sodišče je večini znižalo prisojene zaporne kazni, a je nato vrhovno sodišče novembra 2021 sodbo razveljavilo, saj se je opirala na dokaze, ki jih je policija po presoji sodišča pridobila nezakonito. Na začetku tretjega sojenja januarja lani so vsi, razen torej Mandjuke, krivdo priznali. Še prej je sodišče iz spisa izločilo del dokazov, ki so bili pridobljeni v Italiji, del tistih iz Srbije in nekaterih iz Slovenije.
