UKRADENE KARTICE
Bolgarka nakradla za 12 tisočakov
Osem žrtev na ljubljanskih avtobusih. Z ukradenimi karticami po nakupih.
Odpri galerijo
Ena od žrtev je imela v denarnici poleg bančne kartice pin, zato ji je lahko tatica izpraznila račun. FOTO: Leon Vidic
LJUBLJANA – Za skupno 12 tisočakov je bolgarska državljanka Emilia Ivanova Bakova oškodovala osem žrtev, večinoma upokojencev, ko je pred dvema letoma v štirih mesecih na ljubljanskih avtobusih kradla denarnice iz torbic potnikov oziroma potnic. Z ukradenimi bančnimi karticami je nato dvignila denar z bankomata, privoščila si je tudi kar precej nakupov v ljubljanskih trgovinah.
Bilo je februarja, junija, avgusta in septembra 2017, ko je denarnice kradla kot po tekočem traku na mestnih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa številk 2, 6, 8, 9 in 25 in na avtobusnih postajališčih. Skupaj z denarnico je seveda ukradla bančne kartice in druge dokumente: zdravstvene izkaznice, kartice ugodnosti, vozniška in prometna dovoljenja, urbane in seveda – denar. Izplen gotovine je bil med 50 in 250 evri, veliko več pa je pridobila z dvigi denarja na bankomatih in nakupi z ukradenimi bančnimi karticami. Nekaj poskusov je bilo neuspešnih, saj ji bankomat denarja ni hotel izplačati.
Tako je še isti dan, ko je ukradla denarnico, izpraznila račun Viktorije K. Ta je Bolgarki olajšala delo, saj je imela poleg bančne kartice v denarnici PIN-številko. V štirih dvigih jo je olajšala za 550 evrov, z računa njenega moža, čigar kartico je prav tako oškodovanka imela v denarnici, pa je s tremi dvigi ukradla 300 evrov. S sosednjega bankomata je z računa ženske isti dan dvignila še 70 evrov. Drugo žrtev, Andrejo Č., je z dvigi z bankomata oškodovala za skupno 900 evrov, Marto B. za 450, z računa Marinke A. je poskusila dvigniti 450 evrov, vendar ji bankomat denarja ni izplačal. Ji je pa uspelo s tega računa dvigniti 250 evrov v drugih poskusih. Ivanka M. je tako ostala brez 450 evrov, Nevenka L. brez 720, Miloš M. je bil ob 300, Lidija L. pa ob 450 evrov.
Z ukradenimi karticami je tudi kupovala v ljubljanskih trgovinah, pri čemer je bil nabor kupljenih stvari zelo širok. Tako je obiskala zlatarno, trgovino s torbicami in čevlji, spodnjim perilom, kozmetiko, nogavicami …
Nekatere žrtve je tako z nakupi oškodovala za nekaj deset do nekaj sto evrov, druge za nekaj tisoč evrov. Marta B. je ostala brez 3800 evrov.
Bolgarkino ravnanje so opredelili kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine in nadaljevano goljufijo.
Po opravljenem predobravnavnem naroku ji je sodišče na naroku za izrek kazenske sankcije izreklo pogojno obsodbo: enotno kazen treh let zapora s preizkusno dobo treh let in dodatnim pogojem, da mora pol leta po pravnomočnosti sodbe vrniti oškodovancem, kar jih je oškodovala. Skupaj je zapravila čez 12.000 evrov tujega denarja, poleg tega je dolžna plačati slabih 2000 evrov, znesek, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi.
A vprašanje je, kdaj oziroma ali sploh bodo oškodovanci od Bolgarke, ki je kot edini vir prihodka navedla otroški dodatek v višini 50 evrov, dobili denar. Čeprav bi ga morala vrniti v šestih mesecih po pravnomočnosti sodbe, tega še ni storila, zato ji je sodišče za izpolnitev te obveznosti rok podaljšalo do aprila prihodnjega leta.
Prvostopenjsko sodbo je Bolgarka, ki je nekaj časa prebila v priporu, prejela, prevoda sodbe v bolgarski jezik pa ji ne morejo vročiti. Zato so jo objavili na oglasni deski sodišča in se šteje, da ji je vročena.
Bilo je februarja, junija, avgusta in septembra 2017, ko je denarnice kradla kot po tekočem traku na mestnih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa številk 2, 6, 8, 9 in 25 in na avtobusnih postajališčih. Skupaj z denarnico je seveda ukradla bančne kartice in druge dokumente: zdravstvene izkaznice, kartice ugodnosti, vozniška in prometna dovoljenja, urbane in seveda – denar. Izplen gotovine je bil med 50 in 250 evri, veliko več pa je pridobila z dvigi denarja na bankomatih in nakupi z ukradenimi bančnimi karticami. Nekaj poskusov je bilo neuspešnih, saj ji bankomat denarja ni hotel izplačati.
Bolgarka je v štirih mesecih na ljubljanskih avtobusih kradla denarnice iz torbic potnikov oziroma potnic. FOTO: Blaž Samec
Tako je še isti dan, ko je ukradla denarnico, izpraznila račun Viktorije K. Ta je Bolgarki olajšala delo, saj je imela poleg bančne kartice v denarnici PIN-številko. V štirih dvigih jo je olajšala za 550 evrov, z računa njenega moža, čigar kartico je prav tako oškodovanka imela v denarnici, pa je s tremi dvigi ukradla 300 evrov. S sosednjega bankomata je z računa ženske isti dan dvignila še 70 evrov. Drugo žrtev, Andrejo Č., je z dvigi z bankomata oškodovala za skupno 900 evrov, Marto B. za 450, z računa Marinke A. je poskusila dvigniti 450 evrov, vendar ji bankomat denarja ni izplačal. Ji je pa uspelo s tega računa dvigniti 250 evrov v drugih poskusih. Ivanka M. je tako ostala brez 450 evrov, Nevenka L. brez 720, Miloš M. je bil ob 300, Lidija L. pa ob 450 evrov.
Z ukradenimi karticami je tudi kupovala v ljubljanskih trgovinah, pri čemer je bil nabor kupljenih stvari zelo širok. Tako je obiskala zlatarno, trgovino s torbicami in čevlji, spodnjim perilom, kozmetiko, nogavicami …
Nekatere žrtve je tako z nakupi oškodovala za nekaj deset do nekaj sto evrov, druge za nekaj tisoč evrov. Marta B. je ostala brez 3800 evrov.
Bolgarkino ravnanje so opredelili kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine in nadaljevano goljufijo.
Po opravljenem predobravnavnem naroku ji je sodišče na naroku za izrek kazenske sankcije izreklo pogojno obsodbo: enotno kazen treh let zapora s preizkusno dobo treh let in dodatnim pogojem, da mora pol leta po pravnomočnosti sodbe vrniti oškodovancem, kar jih je oškodovala. Skupaj je zapravila čez 12.000 evrov tujega denarja, poleg tega je dolžna plačati slabih 2000 evrov, znesek, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi.
Sodišče ji je rok za vračilo denarja oškodovancem podaljšalo do aprila prihodnjega leta.
A vprašanje je, kdaj oziroma ali sploh bodo oškodovanci od Bolgarke, ki je kot edini vir prihodka navedla otroški dodatek v višini 50 evrov, dobili denar. Čeprav bi ga morala vrniti v šestih mesecih po pravnomočnosti sodbe, tega še ni storila, zato ji je sodišče za izpolnitev te obveznosti rok podaljšalo do aprila prihodnjega leta.
Prvostopenjsko sodbo je Bolgarka, ki je nekaj časa prebila v priporu, prejela, prevoda sodbe v bolgarski jezik pa ji ne morejo vročiti. Zato so jo objavili na oglasni deski sodišča in se šteje, da ji je vročena.
