Borca za konopljo ne bomo predali Nemcem
Jaka Bitenc, borec za legalizacijo konoplje, je v ponedeljek, po skoraj dveh mesecih pripora, prišel na prostost. Priprt je bil v murskosoboškem zaporu, kjer je čakal na predajo nemškim organom pregona, a zdaj je padla odločitev, da ga slednjim ne damo. »Zoper Jako Bitenca je zunajobravnavni senat tukajšnjega sodišča odločil, da se ga ne izroči državi, ki je razpisala evropski nalog za prijetje in predajo. Sklep je postal pravnomočen 20. januarja letos. Zaradi neizročitve tuji državi bo v najkrajšem času s sklepom odpravljen pripor ter odrejena njegova izpustitev na prostost,« je za Slovenske novice pojasnil Branko Palatin, predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti.
Bolnikom nesel olje
Pripor zoper Bitenca je bil v začetku decembra odrejen po evropskem nalogu za prijetje in predajo, ki ga je izdalo sodišče v Hofu v Nemčiji, nanašalo pa se je na isto kaznivo dejanje, kot je opredeljeno v 186. členu KZ-1, torej za promet s prepovedanimi drogami. Po naših neuradnih podatkih ga v Nemčiji čaka sojenje zaradi zasega manjše količine konoplje. Ko so ga namreč ustavili na Bavarskem pri cestni kontroli, so pri njem našli konopljino olje, tega naj bi nesel bolnikom v Nemčiji. Zanimivo je, da so mu pri nas prostost vzeli in ga vtaknili v pripor le štiri dni po tem, ko je prejel oprostilno sodbo višjega sodišča, s katero je bil pravnomočno oproščen očitkov o prometu s prepovedanimi drogami. Sodba se je nanašala na dve zadevi: poleti 2017 so pri njegovem vikendu v bližini Uršnih sel na Dolenjskem policisti zasegli 221 rastlin konoplje, na začetku leta 2020 pa so med dvema hišnima preiskavama našli prirejene prostore za gojenje konoplje in več rastlin. Zasegli so 477 injekcijskih brizg s konopljino smolo, konopljin jantar ali hašiševo olje.
Zasegli so mu tudi 10.000 evrov gotovine. Zaradi tega je bil sprva obsojen na pogojno kazen, saj da je konopljo sadil in proizvajal derivate iz nje zaradi prodaje in zaslužka, v sodbi višjega sodišča pa je zapisano, da gre za nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba, a v obravnavani zadevi po mnenju drugostopenjskega sodišča niso nastopile škodljive posledice za uporabnike in je bila nevarnost za javno zdravje neznatna. Bitenc je na sodišču ves čas poudarjal, da konoplje ni gojil zaradi droge, pač pa da je iz nje izdeloval preparat za zmanjševanje bolečin pri kroničnih obolenjih. S konopljino smolo je zalagal številne, ki pa jim je smolo, kot je povedal, podaril oziroma so zanjo iz hvaležnosti dali kak prostovoljni prispevek.
Pri nas je kazniv promet z drogami, posest pa ne nujno. Prav zato je bila predaja zavrnjena.
Po inzulinu se počuti slabo
V slabih dveh mesecih je zagovornik Jake Bitenca, odvetnik Michael Rotter iz Ljubljane, na naše sodstvo naslovil številne pritožbe in vložil druga pravna sredstva, skoraj ducat jih je bilo, da je dokazal, da sta predaja Nemčiji in pripor zoper Bitenca nezakonita. »Jako Bitenca bi morali nemškim organom pregona predati zaradi očitka o posesti droge, kar pa po naši zakonodaji sploh ni kaznivo dejanje. Pri nas je kazniv promet z drogami, posest pa ne nujno. Prav zato je bila predaja Nemčiji zavrnjena,« je razloge za Bitenčevo izpustitev na prostost pojasnil Rotter.
So se pa na naše uredništvo v času, ko je bil Bitenc, ki je znan kot borec za legalizacijo konoplje in pravno ureditev zdravljenja z njo, obrnili njegovi podporniki, ki so opozarjali na njegove zdravstvene težave v priporu. Bitenc je namreč že od otroštva hud sladkorni bolnik, od svojega devetega leta trpi za diabetesom tipa 1, in težave zaradi te bolezni si lajša prav s konopljino smolo, ki jo proizvaja sam. V priporu mu alternativno zdravljenje ni bilo omogočeno, pač pa je dobival inzulin, za katerega je že na sodišču povedal, da se pri zdravljenju z njim počuti slabo.
Na očitke, da Bitencu v priporu ni bilo omogočeno alternativno zdravljenje in da hrana ni bila dietna, so se odzvali tudi z Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer se zaradi določb varstva osebnih podatkov do navedb niso opredelili, so pa podali splošno pojasnilo. Vsak zavod mora zaprtim osebam zagotoviti dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik, zdravstvena obravnava zaprtih oseb pa je v pristojnosti zdravnika regionalnega zdravstvenega doma. Ta zaprti osebi predpiše zdravila, ki jih mora prejemati. V Bitenčevem primeru torej inzulin.