KONOPLJA
Borcu za legalizacijo trave policaji poželi nasad
Jaka Bitenc z uživanjem pripravkov uspešno nad sladkorno. Policistom napovedal vojno.
Odpri galerijo
»Danes sem na sodišču zato, ker politika ni opravila dela, ki smo ji ga naložili. Soditi nekomu, ki s konopljo zdravi, res ni pošteno. Slovenski konopljin socialni klub (SKSK) smo ob pomoči socialnih delavcev ustanovili leta 2011 in že isto leto smo v državni zbor vložili predlog zakona o konoplji, s katerim bi med drugim omogočili osebno uporabo konoplje v medicinske namene, predlog je podpisalo 1700 ljudi.
Leto pozneje smo zbrali 28.000 podpisov, a se ni spremenilo nič, gojenje konoplje, čeprav v medicinske namene in v pomoč zdravljenju ljudem, ni dovoljeno, je kriminalizirano,« je bil pred novomeškim sodiščem vidno razburjen 38-letni Ljubljančan Jaka Bitenc, ki je moral pred roko pravice, ker so mu policisti pred slabimi tremi leti pri vikendu na Dolenjskem zasegli 221 sadik konoplje.
Pravi, da jo ima zasajeno za lastne potrebe, z njeno pomočjo namreč lajša težave, ki mu jih prinaša sladkorna bolezen, prav zaradi trave potrebuje 70 odstotkov manj inzulina, da si pri zdravljenju pomaga s konopljo, pa ve tudi njegov osebni zdravnik. Bitenc je tudi predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba in je v nekem intervjuju brez ovinkarjenja priznal, da je konopljo začel konzumirati pri dvanajstih letih, in dodal, da na lastnem telesu občuti blagodejne učinke te rastline v boju zoper sladkorno bolezen. Od takrat širi zavest o tej zdravilni rastlini ter se aktivno ukvarja z zdravljenjem drugih bolnikov.
S svojim početjem pa zna borec za legalizacijo konoplje tudi provocirati. Tako je pred mesecem na svojem profilu na facebooku, kjer ima skoraj 13.700 sledilcev, objavil video, ko sta ga policist in policistka zasačila s džojntom sredi Ljubljane. Bitenc jima je dopovedoval, da s kajenjem ne krši zakonov, da pa zagovarja zakon narave. »Moje telo, moja pravila,« je zapisal ob posnetku.
»Seveda nisem kriv,« je bil na sodišču pred sodnico okrožnega sodišča Mojco Hode odločen Bitenc, ki prav zato, ker je prepričan, da ni delal nič narobe, ni sprejel kazni, ki jo je ponudila tožilka Vesna Fink – dve leti zapora v preizkusni dobi petih let –, obtožnica pa mu očita dvoje dejanj; neupravičeno proizvodnjo konoplje in preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. Ker torej krivde ni priznal, bo potrebno sojenje, in to po predlogu Bitenčevega odvetnika Jerneja Radeža pred senatom, možno pa je tudi, da sojenja ne bo, Radež je namreč predlagal izločitev dokazov.
Po njegovem mnenju so bili dokazi pridobljeni nezakonito, saj Bitenca, ko so poklicali policisti po telefonu, niso opozorili na pravice, čeprav so že po telefonu ob pogovoru poizvedovali za informacijami. »Zakon o kazenskem postopku je jasen, da morajo policisti, preden od osumljenega pridobijo kakršne koli informacije, temu dati poduk o njegovih pravicah, vključno s tem, da ni dolžan ničesar izpovedovati zoper sebe. V tem primeru tega niso storili, čeprav so očitno smatrali Bitenca za osumljenca v tej zadevi. Zato sem zahteval izločitev dokazov,« je predlog pojasnil Radež.
Ko sta policista avgusta 2017 opravljala ogled vinorodnega okoliša Stari Ljuben, sta na osamljenem travniku opazila rastlinjak, in ker je bil odprt, sta prepoznala bujno rastje, ki ga je izdajal tudi vonj. V njem so bili še šest ventilatorjev, dva kompleta dušilk z lučjo in namakalni sistem. Da ima Bitenc na svoji zemlji, dobrih deset kilometrov od Straže, posajeno konopljo, ni skrival, fotografije je objavljal tudi na družabnem omrežju. Konoplja je namreč, kot navaja Bitenc, uporabna za pridobivanje konopljinega jantarja, ta pa je nadvse zdravilen.
»V farmaciji uporabljajo sintetiko, ki je strup, in jo zelo drago prodajajo,« očita. Očitno pa so bili očitajoči tudi policisti, saj so, tako kot tožilstvo, sklenili, da je tako velika količina konoplje namenjena proizvodnji, kar pa je, glede na zakonodajo, pri nas prepovedano. Sodišče bo torej najprej odločalo o predlogu za izločitev dokazov, če temu ne bodo ugodili, pa bo razpisano sojenje.
Leto pozneje smo zbrali 28.000 podpisov, a se ni spremenilo nič, gojenje konoplje, čeprav v medicinske namene in v pomoč zdravljenju ljudem, ni dovoljeno, je kriminalizirano,« je bil pred novomeškim sodiščem vidno razburjen 38-letni Ljubljančan Jaka Bitenc, ki je moral pred roko pravice, ker so mu policisti pred slabimi tremi leti pri vikendu na Dolenjskem zasegli 221 sadik konoplje.
Pravi, da jo ima zasajeno za lastne potrebe, z njeno pomočjo namreč lajša težave, ki mu jih prinaša sladkorna bolezen, prav zaradi trave potrebuje 70 odstotkov manj inzulina, da si pri zdravljenju pomaga s konopljo, pa ve tudi njegov osebni zdravnik. Bitenc je tudi predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba in je v nekem intervjuju brez ovinkarjenja priznal, da je konopljo začel konzumirati pri dvanajstih letih, in dodal, da na lastnem telesu občuti blagodejne učinke te rastline v boju zoper sladkorno bolezen. Od takrat širi zavest o tej zdravilni rastlini ter se aktivno ukvarja z zdravljenjem drugih bolnikov.
S svojim početjem pa zna borec za legalizacijo konoplje tudi provocirati. Tako je pred mesecem na svojem profilu na facebooku, kjer ima skoraj 13.700 sledilcev, objavil video, ko sta ga policist in policistka zasačila s džojntom sredi Ljubljane. Bitenc jima je dopovedoval, da s kajenjem ne krši zakonov, da pa zagovarja zakon narave. »Moje telo, moja pravila,« je zapisal ob posnetku.
Pogojna, če prizna
»Seveda nisem kriv,« je bil na sodišču pred sodnico okrožnega sodišča Mojco Hode odločen Bitenc, ki prav zato, ker je prepričan, da ni delal nič narobe, ni sprejel kazni, ki jo je ponudila tožilka Vesna Fink – dve leti zapora v preizkusni dobi petih let –, obtožnica pa mu očita dvoje dejanj; neupravičeno proizvodnjo konoplje in preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. Ker torej krivde ni priznal, bo potrebno sojenje, in to po predlogu Bitenčevega odvetnika Jerneja Radeža pred senatom, možno pa je tudi, da sojenja ne bo, Radež je namreč predlagal izločitev dokazov.
Grozil policistomBitenc se bo moral zagovarjati tudi zaradi konflikta s policisti. Preden so namreč ti opravili ogled nasada, so ga poklicali po telefonu, to pa je borca za legalizacijo konoplje tako razjezilo, da je nanje izlil jezo in gnev. Tako so slišali, naj "spizdijo s parcele, da so golazen policajska", zagrozil jim je, da bodo za vsako posekano rožo plačali z življenjem. Na svojem profilu na facebooku je pisal o policistih, ki da izvajata genocid, da je eden od njiju kriv za represijo, napovedal je borbo, na njegove objave pa so se množično odzvali somišljeniki. Zadeva je prišla tako daleč, da so za enega od policistov odredili celo policijsko varovanje.
Po njegovem mnenju so bili dokazi pridobljeni nezakonito, saj Bitenca, ko so poklicali policisti po telefonu, niso opozorili na pravice, čeprav so že po telefonu ob pogovoru poizvedovali za informacijami. »Zakon o kazenskem postopku je jasen, da morajo policisti, preden od osumljenega pridobijo kakršne koli informacije, temu dati poduk o njegovih pravicah, vključno s tem, da ni dolžan ničesar izpovedovati zoper sebe. V tem primeru tega niso storili, čeprav so očitno smatrali Bitenca za osumljenca v tej zadevi. Zato sem zahteval izločitev dokazov,« je predlog pojasnil Radež.
Bujno rastje in značilen vonj
Ko sta policista avgusta 2017 opravljala ogled vinorodnega okoliša Stari Ljuben, sta na osamljenem travniku opazila rastlinjak, in ker je bil odprt, sta prepoznala bujno rastje, ki ga je izdajal tudi vonj. V njem so bili še šest ventilatorjev, dva kompleta dušilk z lučjo in namakalni sistem. Da ima Bitenc na svoji zemlji, dobrih deset kilometrov od Straže, posajeno konopljo, ni skrival, fotografije je objavljal tudi na družabnem omrežju. Konoplja je namreč, kot navaja Bitenc, uporabna za pridobivanje konopljinega jantarja, ta pa je nadvse zdravilen.
Moje telo, moja pravila.
»V farmaciji uporabljajo sintetiko, ki je strup, in jo zelo drago prodajajo,« očita. Očitno pa so bili očitajoči tudi policisti, saj so, tako kot tožilstvo, sklenili, da je tako velika količina konoplje namenjena proizvodnji, kar pa je, glede na zakonodajo, pri nas prepovedano. Sodišče bo torej najprej odločalo o predlogu za izločitev dokazov, če temu ne bodo ugodili, pa bo razpisano sojenje.