PREISKANI VLOMI
Bosanski državljan vlamljal v slovenske bankomate
Policija sostorilce še išče.
Odpri galerijo
Velika tatvina iz bankomatov s povzročitvijo eksplozije. FOTO: PU Koper
Koprski policisti so 20. januarja odvzeli prostost 34-letnemu bosanskemu-srbskemu državljanu (prihaja z območja Bosne in Hercegovine), ki v koprskem priporu čaka na sojenje. Osumljen je, da je v sostorilstvu z najmanj eno osebo, ki je policija še ni izsledila, imajo pa njen profil DNK in menijo, da je le vprašanje časa, kdaj jo bodo prijeli, v letih 2019 in 2020 izvedel skupno pet velikih vlomnih tatvin iz bankomatov.
Vlome sta izvršila 16. 4. 2019 v Divači, v noči na 15. 4. 2019 pa v Pobegih, Senožečah, na Spodnjih Škofijah in v Komnu, od tega je v dveh primerih ostalo pri poskusu vloma. Pri tem sta povzročila veliko materialno škodo na bankomatu in objektu, kjer je bil bankomat nameščen, in tudi splošno nevarnost. V treh primerih sta s plinsko eksplozijo odtujila denar, medtem ko je v Pobegih in Komnu ostalo pri poskusu, do eksplozije pa ni prišlo.
Na današnji tiskovni konferenci je vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič povedal, da so preiskavo vodili kot enotno, vlomi so bili namreč izvršeni v bankomatih, postavljenih na manj prometnih lokacijah, v bližini državne meje z talijo, pri tem sta imela najmanj dva storilca vsakič zakrita obraza, vsakič je šlo za eksplozijo s plinom, prihajala sta iz Italije in po vlomih tja tudi pobegnila. »Sumimo, da sta uporabljala vozila, ki so bila ukradena v Italiji, nameščene pa so imela ukradene registrske tablice,« je povedal kriminalist in dodal, da 34-letnika sumijo pripadnosti organizirani hudodelski združbe, ki tovrstna kazniva dejanja vrši po Evropi. »Pri obravnavi kaznivih dejanj smo se v okviru bilateralnega policijskega sodelovanja povezali tudi z varnostnimi organi Italije, točneje s kvesturo iz Trsta.«
DNK-profil 34-letnika in sostorilca, katerih biološke sledi so našli bankomatih, so identificirali preko prümske pogodbe z Nizozemsko (prümska pogodba zagotavlja izmenjavo informacij med organi, ki so odgovorni za preprečevanje in preiskovanje na območju držav članic Evropske unije, op. p.). Ugotovili so, da je 34-letnik večkrat uradno spremenil ime in priimek, pod prejšnjimi osebnimi podatki pa so ga zaradi vlomov in ropov iskali policijski in pravosodni organi Bosne in Hercegovine z mednarodno tiralico in Hrvaške z nacionalnim iskanjem. V preteklosti je bil v državah, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Nizozemska in ostale, večkrat obravnavan predvsem zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, pod svojo prvotno identiteto pa ima prepovedan vstop v schengensko območje.
Pripornika, ki se je nekaj dni pred vsakim kaznivim dejanjem z različnimi vozili pripeljal iz Srbije v Italijo, po izvršitvi kaznivega dejanja pa se je prek Madžarske vrnil v Srbijo, so kriminalisti 19. 1. 2020, pet dni po zadnjem neuspešnem napadu na bankomat v Komnu, izsledili na murskosoboškem počivališču Pince, v Slovenijo naj bi prišel, ker je imel znova namen vlomiti v bankomat.
»V sodelovanju s tujimi varnostnimi organi zbiramo obvestila in dokaze, da je osumljeni sodeloval tudi pri preostalih treh enakih kaznivih dejanjih, odkrivamo pa tudi sostorilce,« je pojasnil Jurič.
Osumljenemu 34-letniku, če bo spoznan za krivega velike tatvine, grozi zaporna kazen od enega leta do osmih let, prav toliko pa tudi za povzročitve splošne nevarnosti.
Vlome sta izvršila 16. 4. 2019 v Divači, v noči na 15. 4. 2019 pa v Pobegih, Senožečah, na Spodnjih Škofijah in v Komnu, od tega je v dveh primerih ostalo pri poskusu vloma. Pri tem sta povzročila veliko materialno škodo na bankomatu in objektu, kjer je bil bankomat nameščen, in tudi splošno nevarnost. V treh primerih sta s plinsko eksplozijo odtujila denar, medtem ko je v Pobegih in Komnu ostalo pri poskusu, do eksplozije pa ni prišlo.
Na današnji tiskovni konferenci je vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič povedal, da so preiskavo vodili kot enotno, vlomi so bili namreč izvršeni v bankomatih, postavljenih na manj prometnih lokacijah, v bližini državne meje z talijo, pri tem sta imela najmanj dva storilca vsakič zakrita obraza, vsakič je šlo za eksplozijo s plinom, prihajala sta iz Italije in po vlomih tja tudi pobegnila. »Sumimo, da sta uporabljala vozila, ki so bila ukradena v Italiji, nameščene pa so imela ukradene registrske tablice,« je povedal kriminalist in dodal, da 34-letnika sumijo pripadnosti organizirani hudodelski združbe, ki tovrstna kazniva dejanja vrši po Evropi. »Pri obravnavi kaznivih dejanj smo se v okviru bilateralnega policijskega sodelovanja povezali tudi z varnostnimi organi Italije, točneje s kvesturo iz Trsta.«
Velika tatvina iz bankomatov s povzročitvijo eksplozije. FOTO: PU Koper
DNK-profil 34-letnika in sostorilca, katerih biološke sledi so našli bankomatih, so identificirali preko prümske pogodbe z Nizozemsko (prümska pogodba zagotavlja izmenjavo informacij med organi, ki so odgovorni za preprečevanje in preiskovanje na območju držav članic Evropske unije, op. p.). Ugotovili so, da je 34-letnik večkrat uradno spremenil ime in priimek, pod prejšnjimi osebnimi podatki pa so ga zaradi vlomov in ropov iskali policijski in pravosodni organi Bosne in Hercegovine z mednarodno tiralico in Hrvaške z nacionalnim iskanjem. V preteklosti je bil v državah, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Nizozemska in ostale, večkrat obravnavan predvsem zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, pod svojo prvotno identiteto pa ima prepovedan vstop v schengensko območje.
Velika tatvina iz bankomatov s povzročitvijo eksplozije. FOTO: PU Koper
»V sodelovanju s tujimi varnostnimi organi zbiramo obvestila in dokaze, da je osumljeni sodeloval tudi pri preostalih treh enakih kaznivih dejanjih, odkrivamo pa tudi sostorilce,« je pojasnil Jurič.
Osumljenemu 34-letniku, če bo spoznan za krivega velike tatvine, grozi zaporna kazen od enega leta do osmih let, prav toliko pa tudi za povzročitve splošne nevarnosti.
V Evropi zaradi vlomov 36 milijonov škode»Vlomi v bankomate se v zadnjih letih odvijajo po celotni Evropi,« je pojasnil Jurič. Po podatkih Europola (Evropski policijski urad s sedežem v Haagu, op. p.), je skupna škoda v letu 2018 znašala več kot 36 milijonov evrov. Pojasnil je, da v bankomate vlamljajo na različne načine, z ruvanjem, zaletavanjem, s krajo bankomatov, plinskimi ali z drugimi eksplozijami pa tudi z uporabo ročnega ali električnega orodja.
V Sloveniji je bilo v letu 2019 izvršenih skupno šest takih kaznivih dejanj, leto pred tem pa 12. Jurič je pojasnil, da je bil na območju PU Koper sicer zadnji vlom v bankomat izvršen leta 2011 v Senožečah. Storilcem kljub povzročitvi eksplozije iz bankomata ni uspelo vzeti denarja, ob eksploziji pa je nastala velika materialna škoda.
Storitve navedenega kaznivega dejanja so koprski kriminalisti osumili več oseb z območja BiH, ki so jih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja v nadaljevanju tudi kazensko ovadili.
»Morebitne povezave med storilci iz leta 2011 in z osumljencem v zadnjih primerih do tega trenutka nismo potrdili,« je sklenil kriminalist.
V Sloveniji je bilo v letu 2019 izvršenih skupno šest takih kaznivih dejanj, leto pred tem pa 12. Jurič je pojasnil, da je bil na območju PU Koper sicer zadnji vlom v bankomat izvršen leta 2011 v Senožečah. Storilcem kljub povzročitvi eksplozije iz bankomata ni uspelo vzeti denarja, ob eksploziji pa je nastala velika materialna škoda.
Storitve navedenega kaznivega dejanja so koprski kriminalisti osumili več oseb z območja BiH, ki so jih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja v nadaljevanju tudi kazensko ovadili.
»Morebitne povezave med storilci iz leta 2011 in z osumljencem v zadnjih primerih do tega trenutka nismo potrdili,« je sklenil kriminalist.
Preprečevanja vlomov v bankomataPri preprečevanju so poleg policijskih preventivnih aktivnosti pomembni tudi preventivni ukrepi bank imetnic bankomatov, med katerimi so predvsem izbire primernih lokacij in načinov postavitev bankomatov znotraj zaprtih, ustrezno tehnično varovanih in videonadziranih prostorov, na prometnejših lokacijah in zunaj stanovanjskih objektov, z uporaba modernejših video nadziranih bankomatov z učinkovitimi sistemi za preprečevanje takih napadov in s sistemi za uničevanje oziroma označevanje denarja ob napadih, polnjenja bankomatov z manjšimi vsotami denarja in s pogostejšimi polnitvami, pogostejši obhodi varnostnikov zasebno varnostnih družb in tako dalje.
