Boštjan Šoba trdil, da je bila sodnica Dejana Fekonja pristranska

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pred nekaj meseci zavrnilo pritožbo Boštjana Šobe proti Sloveniji in odločilo, da je nesprejemljiva. Šoba je namreč trdil, da je bila ljubljanska okrožna sodnica Dejana Fekonja v kazenskem postopku zoper njega pristranska, s čimer naj bi mu bila kršena pravica do nepristranskega sodišča po konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Spomnimo, da sta se nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Boris Šuštar (te dni se je znova znašel v soju žarometov zaradi domnevnega kršenja pravic in izkoriščanja delavcev v svojih dveh družinskih podjetjih) in njegov pomagač pri podeljevanju nepovratnih sredstev Šoba pred leti znašla v kazenskem postopku.

ESČP ugotavlja, da Slovenija ni kršila določb konvencije. FOTO: Arhiv

Zaradi podkupovalne afere sta bila na koncu tudi obsojena. Šoba, obsojen na denarno kazen, bi moral Šuštarju na zatožni klopi delati družbo tudi zaradi zlorabe položaja skupaj s še šestimi soobdolženci. Toda med sojenjem leta 2005 jo je popihal čez lužo in se zatekel v Kanado, Šuštar kmalu za njim.

Okrožno sodišče v Ljubljani je Šuštarja julija 2007 v odsotnosti obsodilo na šest let zapora (višje sodišče mu je kazen znižalo na pet let in pol) ter denarno kazen. Kanadčani so nam ga izročili oktobra 2007, potem ko se je le odločil izročitveni pripor zamenjati za domačo zaporniško žimnico. Šoba pa se je temu upiral, zato je za kanadskimi zapahi preživel skoraj tri leta, ko so mu le sporočili odločitev tamkajšnjega ministra za pravosodje, da se vrača v domovino. V ločenem sojenju pred sodnico Fekonjevo je bil obsojen za kaznivo dejanje pomoči Šuštarju pri zlorabi uradnega položaja na pet let zapora.

Šoba je trdil, da je imela sodnica interes obsoditi tudi njega, češ da bi oprostilna sodba zanj škodila njeni zasebni kazenski tožbi, ki jo je sprožila zoper Šuštarja, ker jo je ta ob razglasitvi sodbe razžalil (kasneje je umaknila predlog za kazenski pregon, sodišče pa je junija 2007 postopek ustavilo) in bi predstavljala avtomatičen obnovitveni razlog v tem kazenskem postopku.

A ESČP v njegovih navedbah ni našlo ničesar, kar bi dokazovalo, da je kazenska obsodba Šuštarja in Šobe v letu 2003 prejudicirala njegovo krivdo ali privedla do vnaprejšnjega stališča sodišča v kazenskem postopku v letu 2011. Nadalje je ugotovilo, da sodnica, ki je predsedovala senatu leta 2011, ni imela nobene vloge v sodnem postopku, v katerem je bil Šuštar 2007. obsojen za nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja.

Zavrnilo je tudi Šobove navedbe, da je imela sodnica v kazenskem postopku 2011. interes obsoditi ga zaradi kazenskega postopka proti Šuštarju zaradi razžalitve. Čeprav je bil Šuštar s Šobo soobtožen v postopku leta 2003 kot tudi v naslednjem sodnem postopku, je bil postopek zaradi razžalitve začet zaradi žaljivih izjav Šuštarja, in ne Šobe. Te izjave so se tudi nanašale na obsodbo Šuštarja iz leta 2003, in ne na obtožbe, zaradi katerih je tekel sodni postopek zoper Šobo v letu 2011.