Božič si bo za vedno zapomnila (FOTO)

Petdesetletna Vida Klenovšek, kinologinja in oblikovalka unikatnih pasjih ovratnic in povodcev, si bo božično dopoldne zapomnila za vse življenje. Na dvorišču, pred hišo, v kateri z družino živi 20 let, je le po največji sreči preživela napad štirih psov, ki so se nenadzoravano gibali po Boninih.

Rešilo jo je kinološko znanje

»Stopila sem iz hiše, da bi lastnika psov, ki živi čez cesto, poklicala, naj pride ponje. Ko sem prišla na dvorišče, jih sprva nisem videla, ko pa sem jih ugledala na cesti pod hišo, se je eden od njih zapodil vame, drugi trije so mu sledili. Prvi me je ugriznil v levo stegno in podrl na tla, drugi je grizel in vlekel levo stopalo oziroma plastični natikač, tretji me je grizel nad zadnjico, četrti pa, te rane so najhujše, v desno nadlaht,« pripoveduje Klenovškova, ki je v bolečinah, na antibiotikih in v bolniškem staležu, hodi le s težavo. Zaveda se, da je lahko srečna, da je sploh živa: »Šlo je za nagon, tudi poznavanje psihologije psov, da vem, kako odreagirati v primeru napada. Vse se je odvijalo zelo hitro, zvila sem se v klobčič, dala roke nazaj in bila z izjemo, da sem dvakrat poklicala na pomoč, tiho. Potem ko sem obležala zvita v podrejenem položaju, so po nekaj sekundah odšli. Le kaj bi bilo, če bi napadli otroka, takega napada ne bi preživel.«

Močno pogrizena in šokirana je obležala na mrzlih tleh, potem so poklicali policiste, poiskala je zdravniško pomoč na urgentni službi. Psi so se odpravili k sosedovim, ki so se poskrili v hišo, potrdijo domačini. Da so v strahu, nam je postalo jasno po pogovoru z njimi. »Teror s psi, po več kot 45 kilogramov imajo, traja že tri leta, hodijo sami po vasi, renčijo, lajajo, ovohavajo, spremljajo vsak naš korak, zares se jih bojimo,« navaja 69-letna domačinka, ki je od srede raje zaprta v hiši, prav tako njena družina. »Ven ali na sprehod si ne upamo več, ko gremo, se odpeljemo na varno mesto in sprehodimo psa,« pojasnjuje in pravi, da se ji psi smilijo. Tako ona kot več drugih pojasnjujejo, da so bili priče, ko je lastnik svoje pse zasul s kletvicami, jih obrcal in da je nasploh nasilen do njih. »Včasih se celo ob treh zjutraj slišita huronsko vpitje lastnika po vsej vasi ter cviljenje psov.«

Umaknili so se v hišo

Da je tisti predel Boninov kot izumrl, se prepričamo tudi mi, na ulici ni nikogar. Odpravimo se do bližnje hiše, kjer se zakonca, 57-letna Viktorija in 54-letni Peter Florjančič, ki tam živita dve leti, izpostavita v upanju, da bo ustrahovanja konec in ne bo morebitnih smrtnih žrtev. »Vsi štirje psi so bili najprej pri nas, umaknili smo se v hišo. Nič nimava proti lastniku, še manj proti psom, nasprotno, ampak ta negotovost, ali bodo psi napadli ali te spustili dalje, traja, odkar živiva tu,« pravita. »Najinega psa sprehajava daleč od hiše, kjer živijo sosedovi psi, prav tako v smeri njihove hiše ne tečeva več. Naš pes danes še ni bil na sprehodu, sedli bomo namreč v avto in ga sprehajali po drugih naseljih,« pravita zaskrbljena in sočutna do soseda, ki pa svojih psov očitno ne obvladuje, »niti zanj nama ni vseeno,« skleneta.

V hiši, kjer živi 29-letni Tadej Podgornik s svojim dekletom, ni zvonca, prikličemo ga ven. Sin pokojnega slikarja Dušana Podgornika, ki se je tja priselil po očetovi smrti, kakšnih deset let je tega, pove, da ne drži, da bi psom ograjo kar odpiral, da pa je res, da včasih pobegnejo. Tako je bilo tudi na božični dan. »Vsi štirje psi so stari sedem mesecev, pasme turški kangal. Poleg njih imam njihovo mamo, oče, star tri leta, je minuli petek poginil,« pripoveduje Podgornik, ki dogodek obžaluje, poskrbel da bo, da mu psi ne bodo več uhajali. Na naše vprašanje, koliko psov ima v hiši, pove, da sedem, poleg naštetih še psičko mešanko, ki je last njegovega dekleta in je prav tako velika, ima več kot 50 kilogramov, in novofundlanca. Ali jih res pretepa, nas je zanimalo. » Ne pretepam jih, a če bi rekel, da se nobenega nisem dotaknil, ne bi povedal resnice,« Podgornik prav tako ni zanikal, da jih je obrcal pred sosedi, »ker so pobegnili«.

Premladi za register nevarnih psov

Dodal je, da ima svoje pse zelo rad, da je denimo za operacijo mladičke, ki je imela poškodovano koleno, odšel tisoč dvesto evrov, da ima na sploh močan glas, pa tudi, da so psi čez dan, ko ni mrzlo, v ogradi pred hišo, ponoči vedno spijo v njej. »Mama mladičev,« pove Podgornik, »je spet breja.«

Kaj se bo zgodilo? Nič. David Iskra, policijski inšpektor PU Koper, nam je odgovoril takole: »O napadu je bila obveščena državna tožilka in je naročila, da se zadeva obravnava kot prekršek. Zoper skrbnika psov bo policija uvedla hitri postopek z odločbo o prekršku, o napadu je bila obveščena veterinarska inšpekcija.« Iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam odgovorili, da mladiči ne gredo v register nevarnih psov, če še niso stari devet mesecev, ko ugriznejo prvič, in če je njihova skotitev vnesena v centralni register. Podgornik je potrdil, da so psi čipirani, cepljeni, prej nimajo zabeleženega ugriza: »Za sredin napad sem dobil 200 evrov globe oziroma 100 evrov, če znesek poravnam takoj.« Vse kaže, da bodo prebivalci Boninov ustrahovani še naprej. Kljub številnim prijavam inšpekcijam in policiji, po katerih pa se ne zgodi nič. Mimogrede: v neposredni bližini sredinega napada psov je postajališče šolskega avtobusa.