Brez očal ga je ubil: »Streljal sem zaporedoma, serijsko«

PTUJ – »Nikogar nisem imel namena poškodovati, kaj šele ubiti,« so bile besede opravičila, ki jih je na sodišču v najstarejšem slovenskem mestu izrekel danes 51-letni Janko Tomić iz Krčevine pri Vurberku.

Obtožnica mu očita uboj in tri poskuse uboja, potem ko je konec maja lani s pištolo streljal na sinove napadalce. Besede utehe, ki niso prav nič pomirile Draga Kreslina, očeta takrat ubitega 29-letnega Žana Kreslina: »Najel sem zasebnega detektiva, da razišče celotno zadevo. A to bolj za potrebe civilnega postopka.«
 

Z nožem skozi okno

Vodja ptujskega tožilstva Dijana Šeruga Sagadin je včeraj na kratko pojasnila, kaj naj bi se tragične majske noči dogajalo pred hišo Tomićevih v Krčevini pri Vurberku. Četverica, med katerimi je bil Žan Kreslin (sodelovali so še danes 26-letni Kristijan Pfajfer, 30-letni Sašo Vidovič in 28-letni Eno Mlakar), se je pripeljala do hiše, v kateri skupaj s starši in starimi starši prebiva Žan Tomić. Okrog tretje ure zjutraj se je Tomić pripeljal domov in svojega citroëna C5 parkiral pred hišo. Komaj je izginil v hiši, sta iz teme do njegovega jeklenega konjička prišla Pfajfer in Vidovič. Eden je z nožem prerezal pnevmatike, drugi je s teleskopsko palico razbil steklo na zadnjih vratih. Ko je Tomić zaslišal ropot pred hišo, je stopil na dvorišče in napadalca vprašal: »Kaj delata?«

Namesto da bi pobegnila, sta se Pfajfer in Vidovič zapodila proti Tomiću; ta je komaj pobegnil v hišo, a za seboj mu ni uspelo zakleniti vhodnih vrat. S silo telesa je zadrževal napade Vidoviča, ki je brcal v vrata, medtem pa je Pfajfer udarjal po bližnjem oknu. Ko se je to snelo s tečajev, je z nožem v roki zamahoval proti Žanu Tomiću in pri tem vpil, da ga bo ubil. Medtem ko sta se Pfajfer in Vidovič spravila na žrtev, pa sta preostala dva pajdaša, Mlakar in Kreslin, le opazovala dogajanje z varne razdalje. Zatem so iz pištole glock odjeknili streli.


 

Predramil ga je pok

»Kadar se sin odpravi ven, spim rahlo. In tako je bilo tudi tragične noči. Slišal sem, da je prišel domov. Nisem še trdno zaspal, ko sem slišal močan pok. Vstal sem s postelje, ko je odjeknilo še drugič. Slišal sem glasove: 'Ubili te bomo.' Vzel sem ključ in iz zaklenjene omare vzel pištolo, ki sicer pripada moji partnerici. Šel sem po stopnicah in stopil na balkon. Bil sem brez očal (obtoženi nosi očala, op. a.) in nikogar nisem videl. Streljal sem zaporedoma, serijsko. Nastala je tišina, zato sem šel na dvorišče in tam naletel na sina. Tam nisem streljal, kot mi to očita tožilstvo,« je pred predsednikom senata Marjanom Strelcem razlagal Janko Tomić.

Obtoženi možakar, ki je tiste noči »le« zaščitil svojega danes 21-letnega sina Žana Tomića, je zatem razkril predzgodbo, ki je po njegovem mnenju vzrok za napad in streljanje: »Pred letom dni je bil dogodek, ko je bil moj sin pretepen. S hudimi poškodbami je končal na urgenci. Od takrat je bila celotna družina deležna pritiskov. Preluknjane pnevmatike in slike s pištolo so le del. Vse skupaj smo prijavili policiji, a ni ukrepala. Vseskozi smo živeli v strahu, da se bo kaj zgodilo.«
 

Ne spominja se več

Koliko strelov je možakar izstrelil iz glocka svoje partnerice, bodo na sodišču povedali izvedenci balistične stroke, nedvomno pa je, da je nekaj nabojev zadelo Žana Kreslina in Kristijana Pfajferja. Slednji je bil zadet v nogo in desno ramo, Žanu Kreslinu pa je krogla prebila pljučno krilo, da je izkrvavel. Trojica preživelih napadalcev je na ekspresnem sojenju krivdo priznala in se zadovoljila z relativno kratkimi zapornimi kaznimi: Pfajfer je dobil 20 mesecev zapora, Vidovič 17 in Mlakar 12.

Včeraj bi morali vsi trije stopiti pred senat ptujskega sodišča, a so tja pripeljali le Sašo Vidoviča: »Od tega je minilo že eno leto. Ne spominjam se več, kaj se je zgodilo.« Vsebinsko podobne odgovore, v katerih je namigoval na izgubo spomina, je Vidovič uporabljal pri vprašanjih tako tožilstva kot obrambe, nato pa sodnika zaprosil: »Ne priglašam premoženjskopravnega zahtevka. In če ni nujno, vas prosim, da me v tej zadevi ne vabite več na sodišče.«

Na izpoved njegovih dveh pajdašev iz napada, Ena Mlakarja in Kristijana Pfajferja, je sodišče včeraj zaman čakalo; odsotnost Pfajferja je upravičena, saj so iz zapora na Dobu sporočili, da zaradi kadrovske podhranjenosti ne morejo zagotoviti ustreznega spremstva zanj, Mlakar, ki prestaja kazen v zaporu na Rogozi in bi moral sam priti na sodišče na Ptuj, pa ni opravičil svojega izostanka.


»Žal Žan ni več živ, da bi ga lahko vprašal, zakaj je zašel na drugo stran zakona. Nisem imel posebnega kontakta z njim in niti preostalih treh fantov ne poznam. Nekaj tednov mu je manjkalo do polnoletnosti, ko se je sprl z mamo in je prišel k meni. A pri meni sta red in disciplina, zato sem vztrajal, da konča šolo. Finančno sem mu pomagal, mu zagotovil stanovanje v Mariboru, da je v njem lahko prebival s svojim dekletom. Nazadnje sva se slišala osem dni pred tragičnim dogodkom. Kaj je v ozadju, pa mora raziskati kriminalistična policija, zato imamo v Sloveniji te institucije,« je pojasnil Drago Kreslin, oče pokojnega Žana. Za sinovo smrt je priglasil premoženjskopravni zahtevek, neuradno za 15.000 evrov.