Brutalno neizprosna statistika: kdo zares ropa, krade in posiljuje po Sloveniji
»Slovenija je vsak dan manj varna, pa praktično nobenega odziva odgovornih. Kje so zagovorniki pravic žensk?! Pretvarjanje, da problema ni, ker so storilci migranti, ni rešitev,« je v četrtek na facebooku zapisala poslanka SDS Anja Bah Žibert. Prvak omenjene stranke je pred dnevi celo pozival k oboroževanju, legalnemu, je dodal.
Kako hudo je zares v Sloveniji? Preverili smo na Policijski upravi Ljubljana, od koder so nam postregli s statistiko.
Desetina več kaznivih dejanj, a pozor
Policija letos zaznava porast obravnavanih kaznivih dejanj na celotnem območju Slovenije, priznavajo. Skoraj desetino več jih je kot v enakem obdobju leta lani. Če primerjamo s predkoronskimi časi, pa je ugotovitev naslednja:
- letos do konca oktobra so bile podane kazenske ovadbe za 43.935 kaznivih dejanj,
- v predkoronskem letu 2020 jih je bilo 44.425,
- v 2019. pa 45.608.
»Kljub temu da je bilo letos obravnavanih več kaznivih dejanj, je njihovo število pod desetletnim povprečjem,« še dodajajo.
Največjo porast beležijo na račun povečanja števila premoženjskih kaznivih dejanj. Teh je bilo več za kar 19,4 odstotka: »Prav premoženjska kazniva dejanja najbolj vplivajo na končno število obravnavanih kaznivih dejanj. Pri preostalih vrstah kaznivih dejanj beležimo le manjša odstopanja od večletnih povprečij in v primerjavi s predhodnim letom.«
Povezanost z gostoto poseljenosti
Ne glede na zapisano ocenjujejo, da so trenutne varnostne razmere dobre in obvladljive: »Policija s prilagajanjem dela sledi pojavljanju in gibanju kriminalitete na območju Slovenije. Pojavljajo se posamezna območja, ki so povprečno bolj varnostno obremenjena, vendar v primerjavi z minulimi leti smo še vedno pod povprečnimi vrednostmi.«
Ko zaznajo povečano problematiko, takoj začnejo prilagajati aktivnosti, prilagodi se tudi način delovanja na območju, kjer se je povečala problematika. Pri tem opozarjajo, da je v vseh večjih mestih gostota kriminalitete večja, saj je kriminaliteta, predvsem premoženjska in tudi druge oblike, tesno povezana z gostoto poseljenosti območja.
Tretjina kaznivih dejanj se zgodi v Ljubljani
Zato je Ljubljana, ki največje mesto v Sloveniji, tudi najbolj varnostno obremenjena: »Število kaznivih dejanj v Mestni občini Ljubljana predstavlja približno eno tretjino vseh obravnavanih kaznivih dejanj v Sloveniji. Časovno gledano so za območje mesta Ljubljana največje zgostitve kaznivih dejanj v poletnih mesecih in v mesecu decembru in januarju. Najmanj kaznivih dejanj je izvršenih avgusta in septembra.« Med območji, kjer izstopa problematika kaznivih dejanj, sta Policijski postaji Ljubljana Center in Ljubljana Moste. To povezujejo predvsem z dnevno fluktuacijo ljudi, ki jo je na teh območjih več kot na preostalih mestnih predelih.
»Za zagotavljanje večje javne varnosti smo v zadnjem času (od julija dalje) na določenih območjih, ki jih sprotno prilagajamo situaciji, zato izvajali poostrene nadzore z namenom obvladovanja kriminalitete. Sicer v zadnjem letu v primerjavi s preteklim zaznavamo manjši porast kriminalitete, vendar to ne pomeni, da bi bilo mesto Ljubljana manj varno kot v preteklosti,« so jasni na policiji.
Območja, kjer je poostren nadzor
Kjer se pojavi varnostna problematika, zagotavljajo javno varnost bodisi s stalnimi poostrenimi nadzori bodisi z usmerjeno prisotnostjo policistov z različnimi oblikami dela (civilne patrulje, patrulje policistov konjenikov, vodnikov službenih psov itd.): »Več takšnih nadzorov opravljamo ponoči, ob zapiralnih časih nočnih lokalov in na lokacijah, kjer je pričakovati večje število ljudi.«
Izpostavljajo avtobusna postajališča, avtobusno in železniško postajo Ljubljana, ožji center Ljubljane in območje Tabora, okolico Azilnega doma Vič, nakupovalna središča Moste, Rudnik in Šiška.
»Takšno delo bomo nadaljevali tudi v prihodnje in na kritična območja vselej napotili zadostno število policistov, tako v smislu preprečevanja in zaznavanja kot tudi obravnave vseh odklonskih pojavov. Pri tem sodelujemo z drugimi policijskimi upravami in izkoriščamo tudi kader pomožne policije,« so jasni.
Kdo so storilci
V zadnjih tednih in mesecih je na družbenih omrežjih zaznati številne objave o dogodkih, ki da so jih zagrešili moški temnejše polti, migranti. Nekatere so se izkazale za resnične, nekatere ne, o čemer smo v Slovenskih novicah tudi poročali. Med tistimi dogodki, ki so se izkazali za neresnične, je tudi tisti, ki ga je delil Janez Janša.
O storilcih kaznivih dejanj iz PU Ljubljana zapišejo: »O osumljencih kaznivih dejanj, obravnavanih na območju celotne Policijske uprave Ljubljana, lahko povemo, da gre v večini primerov za državljane Slovenije, in sicer v nekaj več kot dveh tretjinah vseh primerov (približno 72 odstotkov), manjši odstotek (približno 3,7 odstotka) gre za državljane preostalih evropskih držav. Nekaj manj kot tretjina (24 odstotkov) je državljanov t. i. tretjih držav, med njimi so večinoma državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova. Približno 6,2-odstotni delež vseh osumljencev predstavljajo osumljenci iz preostalih tretjih držav, kot sta na primer Alžirija in Maroko ter ostale tretje države.«
Posilstva in spolni napadi
Veliko se te dni govori o posilstvih in spolnih napadih. Nedavno smo poročali o primeru, ki se je zgodil pri železniški postaji, in o tistem na Taboru. Policija je oba primera potrdila. Zgodilo se jih je še več. Podanih je bilo 32 kazenskih ovadb zoper znane osumljence, od tega je 22 državljanov Slovenije. V ostalih desetih primerih so osumljenci državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova (4) in iz Alžirije in Maroka ter ostalih tretjih držav (6).
»Na splošno se največ kaznivih dejanj iz poglavja zoper spolno nedotakljivost oziroma zlorab zgodi v okviru spletnega okolja ali v okviru različnih oblik medsebojne povezave storilcev in oškodovancev. Večina kaznivih dejanj je bilo storjenih v zaprtih prostorih (nastanitveni objekti, bivalni prostori, drugi podobni zaprti prostori, institucije, športni objekti) ter v drugih prostorih. Zgolj nekaj primerov pa na javnih površinah (kot so ceste, ulice, trgi ipd.),« še pojasnijo.
Ogrožanje preiskave
»Kazniva ravnanja zoper spolno nedotakljivost v policiji preiskujemo z vso resnostjo in odgovorno s ciljem, da se storilci teh dejanj izsledijo in ustrezno procesirajo ter da se zaščitijo žrtve teh dejanj. Velika večina teh dejanj je tudi sicer uspešno preiskana,« pojasnjujejo s policije. Opozarjajo, da določenih dejanj in okoliščin, ki so pomembne za preiskavo, ne morejo pojasnjevati javnosti tudi zaradi zaščite žrtev, posebno zaradi zaščite pred ponovno viktimizacijo: »Razgrnitev teh dejanj lahko ne samo ogrozi preiskavo, ampak lahko za žrtve pomeni ponovno podoživljanje dogodkov takšnih nedopustnih ravnanj, povzroči občutek sramu in na splošno negativno vpliva nanje.«
Če postanete žrtev, takoj obvestite policijo
Ob tem žrtve, kot tudi svojce žrtev, prijatelje in vse druge, ki imajo o takšnih ravnanjih kakršne koli informacije, pozivajo, naj takšna dejanja prijavijo policiji: »In ne nasprotno, da o tem razširjajo netočne in nepreverjene informacije ali da se dejanja posplošuje ter za odgovorne izpostavlja posamezne skupine oseb.«
Če postanete žrtev, o tem takoj obvestite policijo: »Pomembno je tudi takojšnje obveščanje policije že ob sumu, da bi se lahko izvršilo kaznivo dejanje. To pa pomeni sodelovanje vseh, denimo tudi prič ali drugih, ki bi o teh kaznivih ravnanjih kaj vedeli, da o tem policiji podajo informacije. S tem bodo tovrstna kazniva dejanja preprečena ali v največji možni meri zaznana in preiskana ter storilci ustrezno procesuirani. Zato ob tej priložnosti pozivamo vse, tako žrtve kot priče morebitnih kaznivih ravnanj, naj o tem takoj obvestijo policijo na telefonsko številko 113, lahko tudi anonimno na 080 1200.«
