Casiraghi bi lahko bil tudi smetar

Kanček nejevolje je ljubljanska okrajna sodnica Ana Pegan povzročila Stephenu Casiraghiju, ko mu je sporočila, da bo v primeru obsodilne sodbe morala razmisliti tudi o morebitnem preklicu pogojne obsodbe novomeškega okrožnega sodišča iz decembra 2018. Za napad na paznike, ko so ti hoteli pri njem opraviti osebni pregled, saj naj bi imel pri sebi neki zavitek in je bilo med sprehodom videti, da ga hoče prodati enemu od sotrpinov (Casiraghi je zavitek z neznano snovjo vtaknil v usta, potem pa se je začel pazniku aktivno upirati, kričal je, krilil z rokami, cukal, brcal in ga hotel celo ugrizniti), mu je sodišče določilo pogojno zaporno kazen osmih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let.

Januarja 2020, ko se bo nadaljevalo sojenje v njegovi novi zadevi, in sicer iz leta 2017, bo morda že znano, kakšna usoda ga čaka v tem primeru. Pred sodnico Peganovo se mora namreč zagovarjati zaradi očitkov tožilstva o storitvi treh kaznivih dejanj prikrivanja. Potem ko so ga 25. marca 2017 po divjanju po ljubljanskih ulicah končno ustavili policisti, so v njegovem vozilu našli tri registrske tablice, med 18. in 23. marcem tistega leta ukradene trem različnim lastnikom vozil. Spomnimo, da je bil Casiraghi le 14 dni prej, ko so mu policisti spet na roke nataknili lisice, izpuščen iz zapora po več kot 20 letih bivanja v njem. Z registrskimi tablicami pa si je v tistem kratkem času tudi postregel z bencinom ter naftnega trgovca oškodoval za 106,75 evra.

Podzavestno spremlja tablice

»Vem, da pri meni ni bilo najdenih nobenih tablic. Prav tako nisem vedel, da bi bile kakršne koli tablice pridobljene s kaznivim dejanjem, saj jih je mogoče tudi najti ob cesti,« je že na prejšnji obravnavi razlagal Casiraghi in nadaljeval: »Že večkrat sem opazil, da kje leži kakšna, in dopuščam možnost, da sem kdaj kje kakšno pobral.« Potem se je spominjal besed svoje mame: »Mama mi je večkrat rekla, da sem kot smetar. Ker pobiram, pospravim stvari ob cesti.«

Na včerajšnji obravnavi pa je moral prisluhniti trem povabljenim pričam. Lastnica ene od ukradenih tablic je med drugim povedala, da pred njenim izginotjem ni imela nobene nesreče oziroma je nemogoče, da bi bila tako razmajana, da bi kar sama padla z vozila. Kakšna dva ali tri dni zatem, ko je ugotovila, da nima tablice na zadnjem delu vozila, so se pri njej oglasili policisti in ji povedali, da je bila v tem času uporabljena.

Kako se je 25. marca 2017 začel lov za Casiraghijevim cliom, pa sta se spominjala policista Matevž L. in Uroš P. Obrambo je najbolj zanimalo, kako da sta bila na Taboru v Ljubljani pozorna na registrske tablice na parkiranem modrem cliu in ali sta najprej opazila obtoženca ali avto. Razložila sta, da sta, ko sta se s policijskim vozilom peljala mimo clia, najprej pogledala njegovo sprednjo tablico, nato pa še zadnjo. »Vedno to počnemo, preverjamo tablice. Navajeni smo to delati,« je razložil Matevž L., njegov kolega pa je dodal, da »podzavestno to spremljam«. Prvi policist si je vsaj eno od tablic celo zapisal v beležko. Nato sta odpeljala, da bi na bližnjem križišču obrnila, in zagledala Casiraghija. Takoj sta ga prepoznala, saj so o njem, kot sta pojasnila, zaradi konca dolgoletne zaporne kazni mediji obširno poročali. Po besedah Uroša P. je bil v jutranjih urah tudi edini na ulici. »Možnosti zamenjave ni bilo,« je pripomnil. Casiraghi je medtem že odpeljal, policista pa sta se z avtomobilom zagnala za njim, a ker sta se medtem zaletela, so morali lov za njim prevzeti drugi možje postave.